Jedro

Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (III. in IV. točki izreka) spremeni tako, da poslej glasi: ″Dolžnik je dolžan povrniti upnici 149,33 EUR stroškov odgovora na ugovor v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.″

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upnici 249,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do izpolnitve obveznosti.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi delno razveljavilo za zakonske zamudne obresti od zneska glavnice 50,55 EUR od 7. 12. 2010 do 1. 10. 2017, zakonske zamudne obresti od zneska glavnice 103,76 EUR od 15. 5. 2006 do 1. 10. 2017 in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, v preostalem pa je ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka), sklenilo, da upnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka) ter da mora upnik v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku nadaljnje izvršilne stroške v skupnem znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (III. točka izreka).

2. Navedeno odločitev v II. In III. točki izreka s pravočasno pritožbo izpodbija upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je bil glede na odločitev sodišča prve stopnje dolžnikov ugovor le delno utemeljen, pri čemer je bil v večjem delu zavrnjen. Izpostavlja, da je sodišče upnika v pozivu za odgovor na ugovor opozorilo, da v kolikor na ugovor ne odgovori, nastopi domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, po kateri se šteje, da so v primeru neprerekanosti dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Zatrjuje, da je na dolžnikov ugovor zastaranja moral odgovoriti, če je želel preprečiti nastop domneve in tako zaščititi svoje pravice. Pojasnjuje da je v odgovoru na ugovor moral pojasniti zakaj je prišlo do umika predloga za izvršbo tekom prvotnega izvršilnega postopka in zakaj se je kljub umiku zastaranje predmetne terjatve pretrgalo. Opozarja, da se na njegove navedbe sklicuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Vsled navedenemu meni, da so bili njegovi stroški odgovora na ugovor potrebni. V zvezi z dolžnikovimi stroški ugovornega postopka poudarja, da je temeljni princip glede povrnitve stroškov v izvršilnem postopku osnovan na okoliščini, da je dolžnik tisti, ki je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti povzročil potrebo po izvršilnem postopku, da sicer sodna praksa upošteva kot pomožni princip tudi merilo uspeha, vendar pa je dolžnik v konkretnem primeru le delno uspel, pa še to v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki predstavljajo stransko terjatev. Vsled navedenemu zatrjuje, da ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku povzročil neutemeljeno. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da je dolžnik dolžan povrniti upniku 149,33 EUR stroškov odgovora na ugovor s pripadki, stroške ugovornega postopka pa krije dolžnik sam. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. Po petem odstavku 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

6. Sodišče prve stopnje je upnikovo zahtevo za priznanje stroškov odgovora na ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da navedeni stroški za izvršbo niso bili potrebni, saj upnik ni v ničemer prispeval k razjasnitvi ugovora.

7. Pritrditi je pritožbenim zatrjevanjem, da je sodišče upniku ugovor vročilo v odgovor z vsebino, da gre za obrazložen ugovor ter da se bodo v primeru, če upnik na ugovor ne bo odgovoril, trditve v ugovoru štele za resnične. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v ugovoru uveljavljal zastaranje upnikove terjatve, ker je upnik že v letu 2004 vodil za predmetno terjatev izvršilni postopek zoper dolžnika, ki je bil v posledici umika predloga za izvršbo pravnomočno ustavljen dne 7. 12. 2010. Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa, je upnik v odgovoru na ugovor te dolžnikove trditve prerekal ter zatrjeval dejstva, ki se nanašajo na zaključek, da upnikov umik predloga za izvršbo v zatrjevanem postopku ni imel učinkov po določbi prvega odstavka 366. člena OZ, ker je bil podan zaradi neuspešnosti izvršbe in ne zaradi odpovedi zahtevku. Ob navedenem je zaključek sodišča prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor za izvršbo ni bil potreben, napačen, saj bi se v primeru nevložitve tega odgovora, dolžnikove ugovorne trditve o ustavitvi predhodnega izvršilnega postopka zaradi umika predloga za izvršbo, štele za resnične, ob nezatrjevanem1 vzroku za umik izvršilnega predloga pa bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo le učinek po prvem odstavku 366. člena OZ. Ob obrazloženem tudi ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja zgoraj izpostavljena dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor. Ob navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da je upnik upravičen do povrnitve stroškov, ki jih je zahteval v odgovoru na ugovor, saj so bili za izvršbo potrebni.

8. Sodišče druge stopnje je upniku skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) priznalo stroške v zvezi z nagrado za sestavo odgovora na ugovor (200 točk), materialne stroške (2 %) in 22 % DDV, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupno znese 149,33 EUR, ki mu jih mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti dolžnik, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ mora upnik povrniti dolžniku na njegovo zahtevo izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. 10. Glede na I. točko izreka izpodbijanega sklepa je pritrditi pritožbi, da je dolžnik le delno uspel z ugovorom. Kot pravilno navaja pritožba, je pri zaključku o neutemeljenosti povzročitve ugovornih stroškov s strani upnika potrebno upoštevati, da je dolžnik tisti, ki je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti povzročil potrebo po izvršilnem postopku (krivdni princip) in je zato načelo uspeha le pomožno načelo2. Ker pa je glede na izpodbijani sklep dolžnik v ugovornem postopku uspel le glede stranske terjatve, torej zakonskih zamudnih obresti, v zvezi s katerimi glede na vsebino ugovora niti ni konkretizirano ugovarjal zastaranje, se pritožba utemeljeno zavzema, da dolžnik skladno z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ ter tretjega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ krije svoje stroške ugovornega postopka sam, saj je v ugovornem postopku uspel le z neznatnim delom (oziroma upnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega predloga za izvršbo).

11. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

12. Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnik s pritožbo uspel v celoti, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj so bili za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je skladno z veljavno OT priznalo stroške v zvezi s sestavo pritožbe v višini 200 točk (6. točka tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 OT), materialne stroške v priglašeni višini 2 % od odmerjene nagrade (t.j. 4 točke; tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV in sodno takso v višini 100,00 EUR, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 249,33 EUR pritožbenih stroškov, ki jih mora dolžnik povrniti upniku skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. Ker je upnik s pritožbo, katere trditve je dolžnik v odgovoru prerekal, uspel, stroški, nastali v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo dolžniku niso bili povzročeni neutemeljeno, zato jih krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Glej sodba VS RS III Ips 67/2005 z dne 30. 1. 2017. 2 Prim. sklep VS RS II Ips 454/2007 z dne 18. 3. 2010.