Jedro

Že materin predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom, s katerim mati predlaga, da se stiki z očetom določijo, kaže na to, da mati stikov ne onemogoča, temveč je stike začasno prekinila le zaradi navedb deklic o nasilju.

Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženca postopka sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki imata dva skupna otroka: A. (5 let) in B. (4 leta). Predlagateljica zahteva dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov ter določitev preživnine.

2.Udeleženca sta v postopku sklenila več začasnih sodnih poravnav glede stikov, ki so se izvrševale. Maja letos je mati navedla, da sta bili deklici na stikih pri očetu priči nasilju očeta nad njegovo novo partnerko, zato je stike prekinila.

3.Predlagateljica je predlagala izdajo dveh začasnih odredb in sicer glede preživnine ter stikov pod nadzorom. Oče je predlagal izdajo začasne odredbe, da se deklici začasno dodelita njemu.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice glede preživnine (I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje, ni pritožbeno izpodbijano) in predlog nasprotnega udeleženca za dodelitev deklic njemu (II. točka izreka), na predlog predlagateljice in po uradni dolžnosti pa je izdalo začasno odredbo za izvajanje stikov pod nadzorom CSD, enkrat tedensko po eno uro, pri čemer je določilo, da če bodo ti stiki po mnenju CSD uspešni in v skladu s koristjo deklic, se stiki razširijo in izvajajo brez nadzora (III. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

5.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da je stike izvrševal vestno in skrbno in da ni jasno, v čem naj bi bila podana ogroženost deklic. Sodišče je na podlagi neformalnega razgovora z deklicama ugotovilo, da sodnica ni opazila nobenih poškodb, prav tako poškodb ni bilo ugotovljenih na zdravniških pregledih partnerke in dojenčice, zato je verjetneje, da so se dogodki zgodili drugače, kot sta opisali deklici. Obrazložitev sklepa je v očitnem nasprotju sama s seboj. Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do njegovih navedb, da mati z onemogočanjem stikov deluje v nasprotju z načelom otrokove koristi. Nasprotni udeleženec je v vlogi z dne 15. 5. 2025 podal pripombe na mnenje CSD, ki je pristransko in v pretežni meri subjektivno. Strokovne sodelavke CSD niso opisale materialnih, higienskih in prostorskih razmer, v katerih sta bivali deklici pri nasprotnem udeležencu. Mnenje CSD se osredotoča na subjektivne občutke strokovnih sodelavk ob obisku pri nasprotnem udeležencu. Sodišče bi moralo zaslišati strokovne sodelavke. C. C. se na vabilo za zaslišanje ni odzvala, zato sklepamo, da se je zaslišanju namenoma izogibala. Prvostopenjsko sodišče je nasprotnemu udeležencu onemogočilo dokazovanje spornih dejstev.

6.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

7.Nasprotni udeleženec je vložil še dopolnitev pritožbe, ki pa je vložena po poteku pritožbenega roka, zato je pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Odločitev pritožbenega sodišča:

8.Pritožba ni utemeljena.

9.Pritožbene navedbe o kršitvah določb postopka so po vsebini pravzaprav kritika ugotovljenega dejanskega stanja. Navedbe, da sodišče prve stopnje nima razlogov o ogroženosti otrok in da so razlogi izpodbijanega sklepa v 33. in 39. točki obrazložitve med seboj v nasprotju, so očitno neresnične in porajajo vtis, da sestavljalec pritožbe izpodbijanega sklepa sploh ni prebral.

10.Sodišče prve stopnje je v 33. točki obrazložitve pojasnilo, da je mati stike prekinila zaradi navedb deklic (ki sta jih ponovili tudi pred CSD), da sta bili priči očetovega nasilja zoper njegovo partnerko in otroka (dojenčico), ki ga ima oče z novo partnerko. S tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da mati stikov ni prekinila samovoljno in brez (subjektivno) utemeljenega razloga. V nadaljevanju (39. točka obrazložitve) pa sodišče prve stopnje pojasni, da te navedbe deklic najverjetneje niso resnične, torej zaključuje, da nasilje očeta nad partnerko in dojenčico ni izkazano. V 37. in 40. točki obrazložitve nadalje pojasni, da je izvajanje stikov pod nadzorom potrebno, da se stiki, ki so bili za nekaj mesecev prekinjeni, ponovno vzpostavijo. Sodišče prve stopnje torej ni odredilo stikov pod nadzorom zaradi očetovega nasilja, temveč zato, ker je pomoč CSD potrebna za ponovno vzpostavitev stikov, upoštevaje dejstvo, da sta deklici še razmeroma majhni (4 in 5 let) in dejstvo, da starša trenutno nista zmožna sama vzpostaviti stikov, zato potrebujeta pomoč CSD. S temi razlogi se pritožba konkretizirano ne sooči. Navedbe o kršitvi določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku

v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku

niso utemeljene.

11.Neresnične so tudi navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca o materini neprimernosti ter onemogočanju stikov v njegovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da mati stikov ni onemogočala brez razloga (četudi se je pozneje izkazalo, da ti razlogi - domnevno nasilje - niso resnični), poleg tega je pojasnilo (zaključek 33. točke obrazložitve), da že materin predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom, s katerim mati predlaga, da se stiki z očetom določijo, kaže na to, da mati stikov ne onemogoča, temveč je stike začasno prekinila le zaradi navedb deklic o nasilju.

12.Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.

13.Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo zaslišati strokovne delavke CSD (katerih imen sploh ne navede), da se je strokovna delavka CSD C. C. namenoma izogibala zaslišanju (pri čemer niti ni jasno, čemu bi to počela) in da je sodišče nasprotnemu udeležencu onemogočilo dokazovanje spornih dejstev, temu standardu ne zadostijo, saj so pavšalne in jih niti ni mogoče preizkusiti. Enako pavšalne in vsebinsko prazne so navedbe, da je mnenje CSD "pristransko in v pretežni meri subjektivno." Navedbe v zadnjem odstavku pritožbe glede dokazne vrednosti mnenja CSD in potrebe po zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi nimajo nobene zveze z obravnavano zadevo; vsaj pritožba take zveze ne pojasni.

14.V preostalem delu navedbe o kršitvi načela kontradiktornosti po vsebini grajajo dejanske ugotovitve CSD v mnenju z dne 22. 4. 2025. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se nasprotnemu udeležencu v okviru postopka zavarovanja z začasno odredbo ne očita, da hčerkam ne bi zagotovil ustreznih materialnih razmer (higienskih in bivanjskih pogojev, prostorov, igrač itd.), zato so tozadevne pritožbene navedbe v tej fazi postopka nepomembne.

15.Pritožba zgolj parcialno poudarja določene dele poročila CSD o obisku na domu očeta, ne sooči pa se z razlogi, da je na stiku situacija eskalirala, ker sta pritožnikova mati in partnerka začeli nekakšen konflikt s socialnima delavkama. Evidentno je, da sta delavki CSD prišli na pritožnikov dom z namenom, da preverita razmere s stališča koristi in varnosti otrok, prišli sta torej kot uradni osebi, ki zasledujeta korist otroka. Zato dejstvo, da sta dve tam bivajoči in s pritožnikom povezani osebi začeli konflikt s tema uradnima osebama, jasno kaže, da so razmere na očetovem domu potencialno problematične. Tak konflikt je zlonameren ali vsaj očitno nekonstruktiven, saj pritožba ne navaja, da bi delavki CSD storili karkoli sovražnega ali protipravnega v razmerju do pritožnikove matere oziroma partnerke. Res je, da so zapisi socialnih delavk o "negativni energiji" neznanstveni in zato neprimerni za uradni dokument strokovne institucije, vendar ta okoliščina za odločitev v tej zadevi ni pomembna, ker sodišče prve stopnje ni odredilo stikov pod nadzorom zaradi razmer na očetovem domu, temveč iz razloga, ker so bili stiki z majhnima deklicama za nekaj mesecev prekinjeni, zato jih je treba ponovno uvesti pod strokovnim nadzorom.

16.Glede na vse povedano in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.Ker gre za postopek zavarovanja znotraj odprtega nepravdnega postopka, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 163

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.