Jedro

Ob neizpodbijani ugotovitvi, da gre za molk organa, ko torej upravnega akta ni, kar pomeni, da izvršba sploh še ni mogoča, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zahteva, kot odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe v upravnem sporu, ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru št. U 202/00-2 z dne 23.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče med upravnim sporom, ki ga je tožnik začel zaradi molka organa v postopku denacionalizacije, zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, vloženo po 1. in 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, dalje: ZUS). Po zahtevi naj bi se "do odločbe o tožbenem zahtevku prepovedalo kakršnokoli razpolaganje in odložila izvršitev izpodbijane upravne odločbe in začasno uredilo stanje glede na sporno pravno razmerje". V obrazložitvi sklepa sodišče navaja, da zahteva ni utemeljena. Po 1. odstavku 69. člena ZUS, ki ureja odložitev izvršitve upravne odločbe, če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda, je neutemeljena, ker gre za molk organa in zato odložitev izvršitve upravnega akta niti ni možna. Po 2. odstavku istega določila, ki se nanaša na začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, (če tožnik izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje), pa je zahteva neutemeljena, ker tožnik ni obrazložil in ni navajal ničesar, kar bi kazalo na izpolnjenost pogojev in tako tudi ni izkazana potreba za ureditev stanja.

Tožnik v pritožbi navaja, da je glede tožbenega zahtevka navajal kot dokaz upravni spis. Iz spisa izhaja, da je denacionalizacijski zavezanec KK P. prenesel zahtevana zemljišča na novo ustanovljeno podjetje T. d.o.o. P., kar je v nasprotju z ZDen. Poleg tega bi ga sodišče moralo najprej pozvati k dopolnitvi zahteve in le, če tega ne bi storil, bi zahtevo lahko zavrnilo. Tožnik pritožbi prilaga zapisnik Upravne enote P. z dne 23.5.2000. Ker iz njegove vsebine izhaja, da se z zahtevanimi nepremičninami razpolaga v nasprotju z 88. členom ZDen, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je zahtevo za izdajo začasne odredbe oprl tako na prvi, kot na drugi odstavek 69. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni podlage za izdajo začasne odredbe ne po eni, ne po drugi pravni podlagi.

Tožnik v pritožbi ne ugovarja dejanskim in pravnim ugotovitvam sklepa sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na zavrnitev tistega dela zahteve za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožnik uveljavljal na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS. Ob neizpodbijani ugotovitvi, da gre za molk organa, ko torej upravnega akta niti ni, kar pomeni, da izvršba sploh še ni mogoča, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zahteva, kot odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe v upravnem sporu, ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje zavrača tožnikovo zahtevo kot zahtevo za začasno ureditev stanja. Ugotovitev v izpodbijanem sklepu o neobrazloženi zahtevi glede izpolnjenosti zahtevanih pogojev, je skladna s podatki spisa. Sklicevanje zgolj na upravni spis, torej na dokaz, ki se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka, ki je predmet upravnega spora, še ne pomeni zatrjevanja pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe. Ker tožnik pogojev iz 2. odstavka 69. člena ZUS v zahtevi (ki je sestavni del iste vloge kot tožba) niti ni zatrjeval, še manj pa izkazal in ponudil dokaze, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je takšno zahtevo zavrnilo.

Že sama narava odločanja o začasni odredbi med upravnim sporom, še posebej kratki roki, predpisani za odločanje o zahtevi in kratek pritožbeni rok (4. in 5. odstavek 69. člena ZUS) ne dopuščajo, da bi sodišče ravnalo tako, kot ugovarja tožnik v pritožbi, to je, da bi najprej pozvalo k dopolnitvi zahteve in šele potem o zahtevi odločilo. Ta tožnikov ugovor zato pritožbeno sodišče zavrača. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne more vplivati sklicevanje pritožbe na zapisnik Upravne enote Ptuj z dne 23.5.2000. Zgolj zatrjevano nedovoljeno razpolaganje z nepremičninami, ki naj bi izhajalo iz zapisnika, še ne predstavlja verjetne izkazanosti pogojev, ki so potrebni za izdajo začasne odredbe. Sicer pa tožnik ne more šele v pritožbenem postopku dopolnjevati svoje zahteve, ker mora že sama zahteva vsebovati vse navedbe in dokaze.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.