Jedro

Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne predloži izjave o svojem premoženjskem stanju na posebnem obrazcu, je predlog nepopoln in ga sodišče zavrže. Sodišče stranke ni dolžno pozivati na dopolnitev, kadar je predlog vložen po odvetniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje toženec in uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ugodi. V pritožbi pojasnjuje, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj bi moralo sodišče prve stopnje o predlogu tožene stranke vsebinsko odločati, ne pa predlog zavreči. Tožena stranka je namreč podala navedbe in predlagala dokaze, tako da je bila njena vloga popolna. Po mnenju pritožnika pa je vlogo za oprostitev plačila sodnih taks vložil še pred Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju in tudi pred uveljavitvijo ZST-1 oziroma novele ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec je skupaj s pritožbo proti sodbi sodišču podal tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker naj bi bil slabšega premoženjskega stanja in je trenutno nezaposlen. Kot dokaz svojim trditvam je predlagal lastno zaslišanje ter vpogled v potrdilo o premoženjskem stanju in dohodninsko odločbo, česar pa vlogi ni priložil. Vlogo je podal 10.11.2008, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje za presojo popolnosti vloge moralo uporabiti tako Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) kot novelo ZPP (Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP-D), saj sta oba zakona začela veljati 1.10.2008. Tudi Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/2008), izdan na podlagi 3. odst. 12. člena ZST-1, je začel veljati 1.10.2008. Nasprotne pritožbene trditve, da je vlogo za oprostitev plačila sodnih taks toženec vložil pred uveljavitvijo navedenih predpisov, so protispisne.

Po določbi 2. odst. 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljevanju izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ob upoštevanju določbe 3. odstavka istega člena izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, predpiše minister, pristojen za pravosodje. To je tudi storil s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ki je sestavni del pravilnika. Toženec takšne izjave predlogu ni priložil, zato je njegova vloga nepopolna, saj ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (1. odst. 108. člena ZPP). Predlog o oprostitvi plačila sodnih taks sodišče ne more obravnavati, če nima podatkov o strankinem premoženjskem stanju, saj ni podlage za presojo, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Dokazila, ki jih je toženec predlagal v predlogu, namreč niso ustrezna glede na citirano določbo 12. člena ZST-1. Sodišče je glede na določbo 1. odst. 108. člena ZPP sicer dolžno pozvati stranko, da mora nepopolno vlogo dopolniti, vendar pa tako ni dolžno ravnati, če nepopolno vlogo vloži odvetnik, kar izhaja iz 2. odst. 108. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče nepopolno vlogo zavrže brez poziva na dopolnitev.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema presojo prvostopnega sodišča, da toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni bil popoln, saj mu ni bila priložena izjava o toženčevem premoženjskem stanju. Ker je bil vložen po odvetniku, pozivanje na dopolnitev ni bilo potrebno. Odločitev o zavrženju nepopolnega predloga temelji na določbi 2. odst. 108. člena ZPP.

Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, saj pritožbeni razlogi niso podani, sklep pa ni obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.