Jedro

Ni utemeljen pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (s katerim smiselno uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je sodišče prve stopnje v devetem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj je štelo, da so dolžnikove pripombe neutemeljene in jim ni sledilo, to je zato, ker je nanje izvedenec ustrezno odgovoril in odgovore ustrezno argumentiral, zato je v celoti sledilo podanim odgovorom cenilca na dolžničine pripombe (natančneje glej odstavke 10 – 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Dolžnica zato tudi ne more uspeti z ostalimi obširnimi pritožbenimi navedbami,1 ki vsebinsko predstavljajo zgolj ponovitev njenih pripomb, ki jih je podala na cenitveno poročilo v vlogi z dne 28. 4. 2023 in na katere je cenilec odgovoril, dolžnica pa glede odgovora cenilca ni imela dodatnih pravočasnih pripomb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 447,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da znaša tržna vrednost dolžnici do celote lastne nepremičnine ID znak parcela: 1007/312/3 (v nadaljevanju dolžničina nepremičnina) na dan 11. 4. 2023 178.800,00 EUR.

2. Dolžnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi oziroma odpravi in ponovno ugotovi tržno vrednost sporne nepremičnine. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, ker se sodišče prve stopnje do njenih ugovornih navedb ni vsebinsko opredelilo oziroma jih je zavrnilo brez pravne argumentacije. Izpodbijan sklep sodišča prve stopnje je glede odločilnih dejstev neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Čeprav se sodišče prve stopnje strinja z ugotovitvijo sodnega cenilca, ne sme izostati vrednotenje njenih navedb in navedba razlogov, zakaj jim ni sledilo. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno oziroma popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar ugotovljena vrednost nepremičnine ne odraža dejanske tržne vrednosti in je z njo v izrazitem nesorazmerju, saj ni bila upoštevana stopnja inflacije in ocena vrednosti nepremičnine po GURS. Odstopanje med ugotovljeno vrednostjo in vrednostjo, podana z dolžničine strani, je več kot 10 %. Če se pojavi dvom v strokovnost sodnega cenilca, bi moralo sodišče prve stopnje angažirati novega cenilca. Dolžnica je argumentirano pojasnila razlog, zaradi katerega je vrednotenje nestrokovno, saj je cenilec izhajal iz podatkov iz let 2021 in 2022, ko je bila cena nepremičnin po podatkih Statističnega urada RS za skoraj 30 % nižja kot ob koncu leta let 2022 in 2023. Dodaja, da je že v ugovoru zoper cenitveno poročilo opozorila, da metoda primerljivih prodaj ni bila uporabljena pravilno, saj nepremičnine, na podlagi katerih je sodni cenilec ugotovil vrednost, niso na primerljivih območjih (LAO Žalec in LAO Polzela), cenilec je uporabil preširoko območje. Sodišče prve stopnje zato ni izhajalo iz predpostavke o ustreznih tržnih razmerah in vrednosti ni ugotovilo v skladu s 178. členom ZIZ.

3. Upnica po pooblaščenki v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zavrne in ji naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o tržni vrednosti dolžničine nepremičnine, na katero je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba.

6. Po 167. členu ZIZ je ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino. Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Po drugem odstavku 178. člena ZIZ sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Po prvem odstavku 179. člena ZIZ sodišče ugotovi vrednost nepremičnine s sklepom. Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence.

7. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje za ugotovitev tržne vrednosti dolžničine nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke, ki si je nepremičnino najprej ogledal in nato 11. 4. 2023 izdelal pisno cenitveno poročilo o njeni tržni vrednosti. Dolžnica je na cenitveno poročilo z vlogo z dne 28. 4. 2023 podala pripombe, ki jih je sodišče prve stopnje v bistvenem povzelo (glej tretji odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa) in na katere je cenilec odgovoril z odgovorom z dne 16. 5. 2023. Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnine v cenitvenem poročilu. Sodišče prve stopnje je dopolnitev izvedenskega mnenja cenilca vročilo dolžnici 25. 5. 2023 v izjavo v roku osem dni, dolžnica nanj ni podala pravočasnih pripomb. Sodišče prve stopnje je cenitvenemu poročilu z dopolnitvijo sledilo, ker ga je ocenilo za strokovnega, argumentiranega, prepričljivega in izdelanega v skladu s pravili znanosti in stroke ter da v mnenju ni nasprotij ali pomanjkljivosti.

8. Ni utemeljen pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (s katerim smiselno uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je sodišče prve stopnje v devetem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj je štelo, da so dolžnikove pripombe neutemeljene in jim ni sledilo, to je zato, ker je nanje izvedenec ustrezno odgovoril in odgovore ustrezno argumentiral, zato je v celoti sledilo podanim odgovorom cenilca na dolžničine pripombe (natančneje glej odstavke 10 – 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Dolžnica zato tudi ne more uspeti z ostalimi obširnimi pritožbenimi navedbami,1 ki vsebinsko predstavljajo zgolj ponovitev njenih pripomb, ki jih je podala na cenitveno poročilo v vlogi z dne 28. 4. 2023 in na katere je cenilec odgovoril, dolžnica pa glede odgovora cenilca ni imela dodatnih pravočasnih pripomb.2

9. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo pravo, to je drugi odstavek 178. člena ZIZ, ko je ugotovilo, da znaša tržna vrednost dolžničine nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, 178.000,00 EUR. Pritožbene navedbe dolžnice niso utemeljene, pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica (svojih pritožbenih stroškov ni priglasila) s pritožbo ni uspela, zato mora upnici, ki je odgovorila na pritožbo, povrniti stroške njenega odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) v skupnem znesku 447,99 EUR, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) ob upoštevanju vrednosti vrednosti točke 0,6 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) in vrednosti spornega predmeta v znesku 29.423,423 EUR, in sicer: 600 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 12 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Dolžnica mora odmerjene pritožbene stroške plačati v osemdnevnem izpolnitvenem roku, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

1 Gre za navedbe o neupoštevanju stopnje inflacije in ocene vrednosti nepremičnine po GURS, o nepravilnem izhajanju iz podatkov glede cene nepremičnin iz let 2021 in 2022, o nepravilno uporabljeni metodi primerljivih prodaj ter o neupoštevanju ustreznih tržnih razmer in določb 178. člena ZIZ. 2 Ni pritožbeno izpodbijan zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnica z vlogo z dne 12. 6. 2023 (vloženo 13. 6. 2023) med drugim podala tudi navedbe, ki se nanašajo na opredelitev cenilca do njenih pripomb z dne 28. 4. 2023, in da je te navedbe podala po izteku osemdnevnega roka, torej prepozno, zaradi česar jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče sicer še dodaja, da so te navedbe vsebinsko zgolj ponovitev že podanih navedb iz dolžničine vloge z dne 28. 4. 2023.