14. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1130/2005 z dne 5. 10. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo pritožnice zoper sodbo Upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije (v nadaljevanju Ministrstvo). Z odločbo Ministrstva je bilo ugotovljeno, da pritožnica ni izpolnila predpisanih pogojev za izjemno napredovanje v naziv svetnica. Vrhovno sodišče se je strinjalo s stališčema Ministrstva in Upravnega sodišča, da je treba pri odločitvi o napredovanju upoštevati Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in nasl. – v nadaljevanju ZOFVI) in na njegovi podlagi izdan Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Uradni list RS, št. 64/96 in nasl. – v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z navedenima predpisoma je treba za napredovanje upoštevati ocene za osnovno pedagoško delo ter za dodatno strokovno delo v času od zasedbe določenega pedagoškega delovnega mesta do predvidenega napredovanja oziroma od zadnjega napredovanja na tem delovnem mestu. Zato se dodatno strokovno delo, ki ga je pritožnica opravila v času, ko ni bila zaposlena na zavodu po ZOFVI, pri ocenjevanju njenega dela po določbah ZOFVI ne more upoštevati, saj to delo ni bilo opravljeno v ocenjevalnem obdobju.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da sodišče ni pravilno razbralo namena ZOFVI (2. člen), zaradi česar je Pravilnik napačno razlagalo. Meni, da razlaga ZOFVI in Pravilnika, po kateri se pri ocenjevanju upošteva zgolj tisto delo, ki je opravljeno v zavodu po ZOFVI v ocenjevalnem obdobju, pomeni kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. Navaja, da gre za diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine, ki se kaže v tem, ali je oseba v delovnem razmerju ali ne, oziroma ali je v delovnem razmerju pri enem ali drugem delodajalcu. Zatrjuje tudi kršitev pravice iz 49. člena Ustave (svoboda dela), ki jo utemeljuje z navedbo, da je napredovanje v delovnem razmerju v javnem sektorju del razlage pravic, ki jih Ustava zagotavlja v navedenem členu. Pritožnica podrejeno predlaga, naj Ustavno sodišče, kolikor bo ugotovilo, da je Vrhovno sodišče pravilno razlagalo Pravilnik, oceni, ali je Pravilnik v skladu z ZOFVI in z Ustavo.

B.

3.Glavni očitek pritožnice v obravnavani zadevi je, da je stališče sodišča, po katerem se dodatno strokovno delo, ki ga je pritožnica opravila v času, ko ni bila zaposlena na zavodu po ZOFVI, pri ocenjevanju njenega dela po določbah ZOFVI ne more upoštevati, v neskladju s prvim odstavkom 14. člena Ustave. Meni, da navedeno stališče pomeni diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine in sicer zaposlitve pri določenem delodajalcu. Po navedeni ustavni določbi so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Zaposlitev pri določenem delodajalcu ni osebna okoliščina v smislu prvega odstavka 14. člena Ustave. Zatrjevani očitek bi po vsebini lahko pomenil kršitev pravice iz drugega odstavka 14. člena, ki zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Različno obravnavanje posameznikov v enakih položajih, če zanj ne obstajajo razumni in stvarni razlogi, namreč lahko utemelji kršitev pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Razumen razlog za razlikovanje (različno obravnavanje delavcev glede upoštevanja dodatnega strokovnega dela, ki je odvisno od vrste zaposlitve v času opravljanja tega dela) je v tem, da pravica do napredovanja v naziv svetnik izhaja iz delovnega razmerja v zavodu, ki ga ureja ZOFVI. Zato se lahko kot dodatno strokovno delo upošteva le delo, ki je povezano z vzgojnoizobraževalnim delom v zavodih.

4.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 49. člena Ustave (svoboda dela). Ta ustavna določba vsakomur zagotavlja pravico do proste izbire zaposlitve, enako dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in določa prepoved prisilnega dela. Ne zagotavlja pa ta ustavna določba pravice do napredovanja. Zato je očitek o kršitvi pravice iz 49. člena neutemeljen.

5.Zakon o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ne omogoča, da bi pritožnica ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložila pobudo za oceno ustavnosti predpisa, in zato takšne podrejene pobude Ustavno sodišče ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana odločba temelji na protiustavnem predpisu, ta predpis odpravilo ali razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan