Up-92/95

19/9-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe na seji senata dne 19/9-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper

1. obtožnico Temeljnega javnega tožilstva v Mariboru, Enote v Mariboru, št. III Kt 583/92-9 BP/hd z dne 17/12-1992

2. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 61/94-4 z dne 8/6- 1994 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 334/93 z dne 27/10-1993 in sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, št. IV K 202/92 z dne 28/6-1993

3. sklepe Temeljnega sodišča v Mariboru, s katerimi mu je bil podaljšan pripor

4. odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 792-05-7/94-006-01 z dne 17/5-1994

5. odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 792-02-94/94-006-01 z dne 12/10-1994

6. odločbe Ministrstva za pravosodje, s katerimi so mu bile trikrat zavrnjene prošnje za pogojni odpust

7. sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim je bila zavrnjena zahteva za obnovo postopka

se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik je dne 3/7-1995 vložil ustavno pritožbo zoper akte, navedene v izreku sklepa.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti zoper akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, s katerim naj bi bila pritožniku kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Zakon nato določa nadaljnje pogoje za vložitev ustavne pritožbe. Tako mora po 53. členu ZUstS ustavna pritožba vsebovati: 1) navedbo izpodbijanega posamičnega akta in njegovo kopijo; 2) navedbo domnevno kršenih človekovih pravic oz. temeljnih svoboščin; 3) dejstva, ki utemeljujejo pritožbo in 4) ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Po prvem odstavku 52. člena ZUstS je ustavno pritožbo mogoče vložiti v 60 dneh od vročitve izpodbijanega posamičnega akta.

Kolikor ustavna pritožba katerega izmed pogojev ne izpolnjuje, jo Ustavno sodišče zavrže (prvi odstavek 55. člena ZUstS). Ker:

1.1. je obtožnica akt tožilstva, ki ne vpliva neposredno na obdolženčev položaj in lahko zato do kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pride šele z aktom sodišča, zoper ta akt ustavna pritožba ni dovoljena;

2.2. je bila izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča vročena pritožniku 26/8-1994, ustavno pritožbo pa je potrebno vložiti v 60 dneh od vročitve izpodbijanega akta, je ustavna pritožba zoper to sodbo v zvezi s prvostopno in drugostopno sodbo sodišča prepozna;

3.3. pritožnik izpodbijanih sklepov o podaljšanju pripora, odločb o zavrnitvi prošenj za pogojni odpust in sklepa sodišča o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka kljub temu, da je bil k temu pozvan, ni predložil, je ustavna pritožba v tem delu nepopolna;

4.4. pritožnik kljub temu, da je bil k temu pozvan, ni izkazal, da bi bila pravna sredstva zoper odločbi pod točko 4 in 5 izreka tega sklepa izčrpana, je ustavna pritožba v tem delu nepopolna.

Ustavno sodišče je po navedenem ustavno pritožbo v celoti zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek ter dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič