Jedro

Kadar davčni organ svojo terjatev do upnika prisilno izterjuje z rubežem terjatve, ki jo ima upnik napram dolžniku v sodni izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, izvršilni naslov v sodni izvršbi zgolj zaradi tega ne preneha obstajati. Le v primeru dejanskega poplačila davčnega dolga na tak način je treba sodno izvršbo zaradi poplačila terjatve ustaviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za ustavitev izvršbe.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje dolžnik navaja, da upnica na podlagi davčne odločbe, ki je že v spisu, ne razpolaga več s terjatvijo, ki je predmet te izvršbe. Terjatev je bila namreč predana v prisilno izterjavo. Zaradi davčne izvršbe, ki ima po pozitivni zakonodaji prednost pred vsemi drugimi, tudi sodno izvršbo, je bil izvršilni naslov v tem postopku odpravljen. Zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da niso podani razlogi za ustavitev tega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na obstoj izvršilnega naslova pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, po uradni dolžnosti ustavi izvršbo (1. odstavek 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. list RS, št. 40/2004 - prvo uradno prečiščeno besedilo). V obravnavanem primeru obstoj te predpostavke zatrjuje dolžnik. Navaja, da je bila pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P z dne 9.1.2001, na podlagi katere je bila predlagana obravnavana izvršba, zaradi odločbe davčnega organa odpravljena.

Vendar temu ni tako. Davčni organ je sklenil opraviti prisilno izterjavo davčnega dolga upnice z rubežem terjatve, ki jo ima upnica napram dolžniku in jo izterjuje v tem postopku. Zaradi take odločitve davčnega organa omenjeni izvršilni naslov ni prenehal obstajati. Že samo zato ne, ker tudi davčna izvršba posredno temelji na njem. Za to zadevo še uporabljiv Zakon o davčnem postopku iz leta 1996, ZIZ ali kakšen drug zakon, ne določajo, da davčna izvršba preprečuje sodno izvršbo. Preprečila oziroma ustavila bi jo lahko le dejanska izterjava zneska, ki je predmet tega postopka, v davčnem postopku, saj mora sodišče v sodni izvršbi upoštevati vsakršno poplačilo upnikove terjatve.

Tudi pritožnikove trditve o prehodu terjatve po 24. členu ZIZ niso utemeljene. Upnica terjatve po izvršilnem naslovu v tem postopku še naprej ostaja pravna oseba I., d.o.o. iz Š. L., le da ima v davčnem postopku tudi sama svojo upnico, to je Republiko Slovenijo oziroma davčni organ. Slednja zaradi izvršbe z rubežem upničine terjatve do dolžnika ni postala dolžnikova, ampak še vedno ostaja le upničina upnica.

Sodišče je zato v tem postopku še naprej vezano na obstoječ in veljaven izvršilni naslov in torej izvršbe ni dolžna ustavljati.

Pritožbeno sodišče je pritožbo dolžnika zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.