Jedro

1. Delavec ni aktivno legitimiran za izpodbijanje sklepov delodajalca o njegovi odškodninski odgovornosti, ki jih delodajalec izda v postopku ugotavljanja višine in povzročitelja škode po določbah 70. do 74. čl. ZTPDR. 2. 72. čl. ZTPDR daje aktivno legitimacijo za sprožitev spora delodajalcu in ne delavcu, če delavec v 3 mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa. 3. Predhodni postopek pri delodajalcu je procesna predpostavka za sprožitev spora pred sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika na ugotovitev nezakonitosti sklepov tožene stranke o njegovi odškodninski odgovornosti, ker tožnik nima sodnega varstva, saj izpodbijani sklepi niso izvršljivi.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da bi sodišče moralo dopustiti sodno varstvo, saj se edino na tak način lahko sklepi tožene stranke razveljavijo. Izpodbijani sklepi so dokončni in le v primeru, če delavec ne povrne škode v roku 3 mesecev po prejemu sklepa o povrnitvi škode, delodajalec sproži odškodninski spor pri pristojnem sodišču. Zoper vsak dokončni sklep delodajalca pa lahko delavec uveljavlja sodno varstvo po določbah 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in določbah 105. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in glede absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da je pritožba neutemeljena.

Materialna odgovornost delavcev ureja Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90), ki se na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. Rs, št. 1/91-I in 45/I/94) uporablja kot republiški predpis v členih 70 - 74. 72. člen navedenega zakona določa, da škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja ugotavlja pristojni organ delodajalca. 2. odst. navedenega člena določa, da lahko delodajalec sproži postopek pred pristojnim sodiščem, če delavec v 3 mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa. Navedena določba torej daje legitimacijo za sprožitev spora delodajalcu in ne delavcu. V primeru spora po 2. odst. 72. člena ZTPDR gre za spor polne iurisdikcije, tako da so neutemeljene pritožbene navedbe, da je delavec onemogočen v uveljavljanju svojih pravic.

Sodišče v takih sporih presoja zahtevek delodajalca za povrnitev škode po vsebini, predhodni postopek pri delodajalcu pa je le procesna predpostavka za sprožitev spora pred sodiščem. Za postopek odškodninske odgovornosti delavca ne veljajo splošne določbe o varstvu pravic delavca, ker je v postopkih odškodninske odgovornosti legitimacija za vložitev tožbe dana delodajalcu in ne delavcu, torej obratno kot v primeru varstva pravic delavca, kjer je legitimiran delavec in ne delodajalec.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Sklenilo je tudi, da tožnik trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (1. odst. 166. člena ZPP, v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).