Jedro

Tožnik je revizijo vložil sam, kar dopušča, brez kakršnihkoli dodatnih popravkov ali dopolnitev, ugotovitev, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožniku je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev pa je bila s pravnomočno sodbo pogojno odložena. Z isto pravnomočno sodbo je bilo toženi stranki tudi naloženo, da tožniku prizna vse pravice iz delovnega razmerja do dneva nastopa prestajanja zaporne kazni. V tem postopku pa je tožnik uveljavljal priznanje delovnega razmerja tudi za vnaprej, ker na prestajanju zaporne kazni ni bil dalj kot šest mesecev in zato ni bilo pravne podlage za prenehanje delovnega razmerja.Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik sam vložil laično revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodni odločbi sodišča druge stopnje (367. člena ZPP). Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP (ker je bila tožba vložena po uveljavitvi ZPP, v tej zadevi ne pride v poštev izjema iz prvega odstavka 499. člena ZPP) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo ne velja le tedaj, če ima stranka sama opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek navedene zakonske določbe). Tožnik je revizijo vložil sam brez pooblaščenca-odvetnika, čeprav ga je sicer v sodnem postopku zastopal odvetnik, kateremu je bila pravnomočna sodba tudi vročena.

Revizije tudi ni mogoče šteti kot nerazumljive ali tako nepopolne, da je ne bi bilo mogoče obravnavati (prvi odstavek 108. člena ZPP).

Tožnik je revizijo vložil sam, kar dopušča, brez kakršnihkoli dodatnih popravkov ali dopolnitev, ugotovitev, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP). Zato je bilo treba uporabiti določbo 377. člena ZPP in vloženo revizijo zavreči kot nedovoljeno.