Jedro

Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, tako da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom. Gre zlasti za primere, ko je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku, in primere izpodbojnih pravnih dejanj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno sodišče v Kranju ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni zadevi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da za sojenje kot pristojno določi Okrožno sodišče v Kranju, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da gre v danem primeru za premoženjskopravni spor, kjer vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, okoliščina iz drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je podana pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta, pa po oceni sodišča prve stopnje ni bila podana. Stališče sodišča je napačno, saj ni upoštevalo drugih relevantnih okoliščin za določitev stvarne pristojnosti, niti se do njih ni opredelilo. Relevantno je namreč dejstvo, da je tožnica naslovni postopek sprožila v posledici napotitve na pravdo s strani stečajnega upravitelja v okviru stečajnega postopka, ki teče nad toženo stranko (toženko). V postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. St 000/2019, je namreč tožnica prijavila izločitveno pravico na nepremičninah parc. št. 642/4, 642/5 in 759/7, vse k. o. ..., pri čemer je stečajni upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal. Stečajno sodišče je 25. 10. 2021 objavilo sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter končni seznam preizkušenih terjatev z dne 19. 10. 2011. Na podlagi sklepa o preizkusu terjatev z dne 25. 10. 2011 je bila tožnica napotena na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice v drugem postopku, v skladu z določili 310. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je vložila tožbo v naslovnem postopku. V tožbi tožnica uveljavlja originarno pridobljeno lastninsko pravico v okviru določil 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) in 74. člena Zakona o zadrugah (ZZad) ter se sklicuje na 2. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP.

Glede stvarne pristojnosti sodišč tožnica opozarja na 32. in 483. člena ZPP ter 101. člen Zakona o sodiščih (ZS). Ne glede na vrednost spornega predmeta je pristojnost okrožnih sodišč med drugim podana tudi v gospodarskih sporih in sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. V sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Glede na vsebino tožbenega zahtevka gre predmetni spor umestiti med spore, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom oziroma so povezanim s stečajnim postopkom. Vložitev zahtevka je bila v danem primeru potrebna zaradi teka stečajnega postopka in prerekanja tožničine izločitvene pravice ter posledične napotitve na njeno uveljavljanje v pravdi. Tožnica pojasnjuje stališče teorije, da je pod pojem sporov v zvezi s stečajnim postopkom treba uvrstiti spore po napotitvi na pravdo iz stečajnega postopka. Atrakcija pristojnosti je potrebna tudi pri pravdi, ki se prične po začetku stečaja zaradi izločitve upnikovih stvari iz stečajne mase ali zaradi poslovanja v stečaju. Tožnica citira odločbe iz sodne prakse in opozarja na novejše in prevladujoče stališče, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Takšen pogoj je izpolnjen, če gre za spor zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve po napotitvi tožnika, čigar terjatev je bila prerekana v stečajnem postopku. Ta stališča je treba aplicirati tudi na primer uveljavljanja izločitvene pravice, sprva v stečajnem in nato v pravdnem postopku. Po mnenju tožnice je v predmetni zadevi podana vzročna povezava med tožbo in stečajnim postopkom, kar narekuje določitev stvarne pristojnosti okrožnega sodišča, ki tudi vodi stečajni postopek (torej Okrožnega sodišča v Kranju).

Sodišče tožbenih navedb v zvezi s tekom stečajnega postopka in prerekano izločitveno pravico tožnice, ki je bila povod za tožbo, ni upoštevalo in presojalo, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica v pritožbi pravilno opozarja na 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP, po kateri so ne glede na vrednost spornega predmeta okrožna sodišča pristojna za sojenje v gospodarskih sporih, ter 8. točko drugega odstavka 32. člena ZPP, po kateri so okrožna sodišča pristojna tudi za sojenje v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. Utemeljeno opozarja tudi na 483. člen ZPP, ki v 6. točki določa, da pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. Te določbe je sodišče prve stopnje zanemarilo oziroma je navedlo le, da ne gre za primer iz drugega odstavka 32. člena ZPP, tožbenih navedb v zvezi s tekom stečajnega postopka in prerekano izločitveno pravico pa ni upoštevalo, zato se bo do njih opredelilo sodišče druge stopnje.

5. Tožnica se utemeljeno sklicuje tudi na sodno prakso in teoretična stališča o tem, kdaj gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom. V starejši sodni praksi je bilo odločilno, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso, novejša sodna praksa pa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, tako da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom.1 Gre zlasti za primere, ko je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku, in primere izpodbojnih pravnih dejanj.2 V zvezi s stečajnim postopkom lahko namreč nastanejo po vsebini različni spori, za opredelitev pa prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo postopkov pri stečajnem sodišču. 6. Utemeljena je pritožbena navedba, da predmetni spor spada med spore, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. Tožnica je tožbo vložila, ker je stečajni upravitelj njeno v stečaju prijavljeno izločitveno pravico prerekal in je bila tožnica napotena na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice v drugem postopku, tožbo pa je vložila v skladu z določili 310. člena ZFPPIPP. Položaj ni bistveno drugačen od položaja, ko stečajni upravitelj prereka terjatev, za takšne primere pa obstaja obsežna praksa, da gre za spore, ki so povezani s stečajnim postopkom.

7. Glede na gornje ugotovitve je torej sodišče prve stopnje napačno presodilo, da za odločanje v zadevi ni stvarno pristojno, saj je pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju podana v skladu z 8. točko drugega odstavka 32. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.3 Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

8. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje kot stvarno pristojno sodišče zadevo vsebinsko obravnavati po pravilih o postopku v gospodarskih sporih.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

1 N. Betetto: Razmejitev med rednim pravnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo 6-7/2014, stran 1089-1091. 2 VSL sklep II Cp 879/2020, I Cp 1531/2021 in drugi. 3 Sodišče druge stopnje ni v izreku spremenilo odločitve na način, kot predlaga tožnica, tj. da se za sojenje v sporu določi kot pristojno Okrožno sodišče v Kranju, saj v predmetni zadevi ne gre za spor o pristojnosti.