Jedro

Vprašanje prešolanja otroka v konkretnem primeru je odvisno od vprašanja, komu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, zato je v tej fazi postopka tudi po mnenju pritožbenega sodišča preuranjeno presojati, ali je prešolanje otroka na Osnovno šolo X v njegovo korist. Za ugotovitev, da večkratna menjava šole na otroke vpliva stresno, ni potrebno posebno strokovno znanje.

Odreditev nadzorovanih stikov je skrajni ukrep, ki ga sodišče določi, kadar je potrebno vzpostaviti novo vez med otrokom in staršem, kadar je otrok s strani staršev ogrožen ali kadar stiki ne potekajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanim delu sklepa zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 27. 8. 2021, da se mladoletna A. A. prešola iz Osnovne šole X na Osnovno šolo Y ter predlog za izdajo začasne odredbe z dne 1. 9. 2021, da stiki med mladoletno A. A. in nasprotno udeleženko potekajo vsak torek med 14.00 in 15.00 uro pod nadzorom CSD ..., Enota ...

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje glede vprašanja menjave šolskega okolja in s tem povezanega stresa pridobiti ažurno mnenje pristojnega CSD ter mnenje izvedenca ustrezne stroke. Navaja, da mu je A. A. z začasno odredbo začasno dodeljena v varstvo in vzgojo. V Osnovno šolo X je bila vpisana brez soglasja predlagatelja, torej nezakonito. A. A. želi obiskovati Osnovno šolo Y. Argument nasprotne udeleženke, zakaj je A. A. vpisala v prvi razred Osnovne šole X, je bil, da naj bi to šolo obiskoval tudi njen polbrat B. B., vendar pa B. B. te šole več ne obiskuje, saj je nasprotna udeleženka v drugem postopku podala soglasje za njegovo prešolanje. Tudi iz stališč ravnateljic obeh osnovnih šol izhaja, da je smiselno, da A. A. obiskuje šolo v tistem šolskem okolišu, kjer ima stalno prebivališče. Opozarja, da je A. A. zaradi oddaljenosti šole od njenega prebivališča izpostavljena javnemu prevozu ter s tem posledično tudi rizikom okužbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predloga za izdajo začasne odredbe zavrnilo, materialnopravno pravilna.

5. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Zlasti v sporih iz razmerij med starši in otroki je pri izdaji začasne odredbe potrebno postopati še posebno restriktivno zaradi vpliva na končno odločitev in dolgoročnih posledic izdane začasne odredbe, zato jo sodišče izda le takrat, kadar je izkazana akutna ogroženost otrokovih koristi, zaradi katere ni mogoče čakati na zaključek rednega sodnega postopka. Sodišče prve stopnje je kriterij ogroženosti otroka pravilno presodilo in se do njega v izpodbijanem sklepu tudi opredelilo.

6. Pritožbeno sodišče se načeloma strinja, da je smotrno, da otrok obiskuje šolo v tistem šolskem okolišu, kjer ima stalno prebivališče tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen. Vprašanje prešolanja otroka v konkretnem primeru je zato odvisno od vprašanja, komu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, zato je v tej fazi postopka tudi po mnenju pritožbenega sodišča preuranjeno presojati, ali je prešolanje otroka na Osnovno šolo X v njegovo korist. Za ugotovitev, da večkratna menjava šole na otroke vpliva stresno, ni potrebno posebno strokovno znanje. Okoliščine, da je bila A. A. na podlagi začasne odredbe v tem postopku zaupana v varstvo in vzgojo predlagatelju, da se je A. A. polbrat prešolal ter hipotetična izpostavljenost A. A. zaradi prevoza v šolo, pri presoji niso odločilnega pomena. Se pa pritožbeno sodišče strinja s predlagateljem, da v tem trenutku ni navezne okoliščine (zatrjevanje udeleženke, da se bo v bodočnosti preselila v N., ne zadostuje), ki bi utemeljevala, da se bo A. A. tudi v nadaljevanju šolala na Osnovni šoli Y, zato bi bilo smotrno, da prvo sodišče zadevo prednostno obravnava in izda meritorno odločitev še pred začetkom novega šolskega leta.

7. Pravilno sodišče prve stopnje navaja, da je odreditev nadzorovanih stikov skrajni ukrep, ki ga sodišče določi, kadar je potrebno vzpostaviti novo vez med otrokom in staršem, kadar je otrok s strani staršev ogrožen ali kadar stiki ne potekajo. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje trenutno stiki potekajo brez večjih težav, kar sta na naroku izpovedala oba udeleženca postopka, zaradi česar potrebe po nadzorovanih stikih ni. Snemanje deklice za potrebe sodnih postopkov ogroženosti otroka še ne utemeljuje, čeprav gre po mnenju pritožbenega sodišča za neprimerna dejanja. Bo pa izpostavljeni očitek, če se bo izkazal za resničen, pomemben pri vprašanju, pri katerem od staršev je otroku zagotovljena največja korist. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).