Jedro

Okoliščina, da je sodnica sodelovala v senatih, ki so na drugi stopnji odločali o pritožbah zoper prvostopenjske sodbe, v katerih je kot stranka nastopala tožnica, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Celo v primeru, če bi sodišče v zadevah, na katere se sklicuje tožnica v resnici zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to samo po sebi še vedno ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke. Morebitne napake pri sprejemanju dokazne ocene, uporabi procesnih določb in materialnega prava se odpravljajo z uporabo z zakonom predpisanih pravnih sredstev (pritožba, izredna pravna sredstva) in ne z uporabo inštituta izločitve sodnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožnice za izločitev višje sodnice A. A. v zadevi, ki se pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem vodi pod opr. št. Psp 387/2018. 2. Zoper navedeni sklep je tožnica vložila pritožbo, v kateri navaja, da je iz odločb sodišča prve stopnje Psp 860/2007 z dne 19. 3. 2008, Psp 413/2008 z dne 21. 8. 2008, Psp 378/2012 z dne 18. 10. 2012, Psp 91/2015 z dne 2. 7. 2015 in Psp 91/2015 z dne 2. 7. 2015, ki naj jih sodišče pridobi po uradni dolžnosti, razvidno, da od sodnice in sodišča ni več mogoče pričakovati prav nobenega poštenega, pravičnega in nepristranskega sojenja. Iz teh odločb je razvidno, da tožnica lahko ponovno pričakuje le še bolj perfidno, psihopatsko, sadistično in birokratsko nadaljevanje manipuliranja z njenim trpljenjem, kar je posledica opustitve sodne presoje nedopustne neodstranitve zaostalega osteosintetskega materiala iz tožničine ledvene hrbtenice. Opozarja, da tožnica nima možnosti, da bi sprožila kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja pristranskega sojenja, zato predlaga, da Vrhovno sodišče za navedene zadeve v intervencijo pozove sodni svet. Prav tako predlaga, da se po uradni dolžnosti sprožijo postopki sodne preiskave zoper izvedence medicinske stroke, na katerih mnenja se v navedenih zadevah sklicujejo sodniki. V teh zadevah so vsi sodniki in vsi sodni izvedenci imeli na razpolago pravočasno predložene dokaze, iz katerih izhaja, da se je naklepno prikrivalo materialno resnico o dejanski vzročni zvezi med telesno okvaro L5 vretenca in invalidnostjo. V vseh navedenih zadevah so sodniki imeli na voljo ključni izvid radiologa z dne 25. 7. 2000, ta izvid pa je bil s strani sodišč vseskozi naklepno prikrit z zlorabo procesnega in materialnega prava. Spisno gradivo pravdnih sodišč je dokaz, da se je s strani sodnikov prikrivala nedopustna in s tožničine strani absolutno nedovoljena operacija njene ledvene hrbtenice z nedovoljeno vstavitvijo osteosintetskega materiala in opustitev operacije za odstranitev tega materiala. Pritožbeni sodniki so se naklepno izognili sodni presoji te opustitve zdravljenja, kar je še dodaten razlog, da Vrhovno sodišče v tej zadevi razpiše obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno le o zahtevi tožnice za izločitev višje sodnice A. A. in ne vseh pritožbenih sodnikov, kot bi lahko izhajalo iz nekaterih pritožbenih navedb.

5. V tej zadevi Vrhovno sodišče presoja le pravilnost in zakonitost odločitve predsednice pritožbenega sodišča, da zavrne zahtevo tožnice za izločitev višje sodnice A. A., zato ne odgovarja na pritožbene navedbe, ki s tem nimajo nobene zveze in se nanašajo na pobude, da naj Vrhovno sodišče v intervencijo pozove sodni svet in da naj razpiše obravnavo zaradi vsebinske obravnave odločitve sodišč o glavni stvari.

6. Tožnica je zahtevo za izločitev višje sodnice A. A. vložila potem, ko je ugotovila, da je v zadevi Psp 387/2018 ta sodnica določena za poročevalko. Zahtevo je utemeljila s tem, da je sodnica v „istem predmetu spora“ sodelovala pri sojenju v zadevah, ki jih nato opredeli le z navedbo opravilnih številk, pod katerimi so se ti spori vodili pred sodiščem prve stopnje. Sodnica naj bi nedopustno opustila sodno presojo dejstva, da ima tožnica v ledvenem delu hrbtenice zaostali osteosintetski material, ki bi moral biti odstranjen v enem letu po operaciji.

7. Tožnica uveljavlja odklonitveni razlog, ki je v 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Gre za realizacijo ustavne pravice do nepristranskega sojenja, kot je opredeljena v 23. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava, Ur. l. RS, št. 33/91 I s spremembami). Iz te pravice izhaja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

8. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev.1

9. Tožnica v zahtevi za izločitev in tudi v pritožbi ne navaja takšnih okoliščin, temveč zahtevo utemeljuje izključno s sodničinim sojenjem v socialnih sporih, v katerih je kot stranka nastopala tožnica. Okoliščina, da je sodnica sodelovala v senatih, ki so na drugi stopnji odločali o pritožbah zoper prvostopenjske sodbe, v katerih je kot stranka nastopala tožnica, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Celo v primeru, če bi sodišče v zadevah, na katere se sklicuje tožnica v resnici zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to samo po sebi še vedno ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke. Morebitne napake pri sprejemanju dokazne ocene, uporabi procesnih določb in materialnega prava se odpravljajo z uporabo z zakonom predpisanih pravnih sredstev (pritožba, izredna pravna sredstva) in ne z uporabo inštituta izločitve sodnika. Zgolj to, da odločitve sodišča doslej za tožnico očitno niso bile ugodne (česar glede na to, da se tožnica sklicuje le na opravilne številke prvostopenjskih odločb, ki jih ni predložila, niti ni mogoče preverjati), samo po sebi ne pomeni, da je sodnica pristranska, prav tako to samo po sebi ne more vzbuditi dvoma v sodničino nepristranskost. Ob tem je treba poudariti tudi, da sodnica ne odloča sama, temveč v senatu treh sodnikov.

10. Pravilno je stališče predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča, da nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov, članov senata, ki so na pritožbeni stopnji sodelovali v preteklosti pri sojenju, ne more biti odklonilni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, temveč je to lahko le pritožbeni razlog v sporu.

11. Tožnica je v zahtevi za izločitev formalno uveljavljala tudi izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP. Vendar je ta podan le v primeru, če je sodnik v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo. Predsednica pritožbenega sodišča v izpodbijanem sklepu izrecno ugotavlja, da sodnica nikoli ni sodila v tožničinih postopkih pred sodiščem prve stopnje.

12. Pritožba je neutemeljena, saj je predsednica pritožbenega sodišča pravilno ugotovila, da zatrjevani izločitveni razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 303, L. Ude.