Jedro

Javni natečaj kot zahtevani pogoj določa univerzitetno izobrazbo gradbene, pravne, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem iz navedenih smeri. Zato ni pravilno sklepanje tožnika, da s tem, ko je opravil magisterij na Ekonomski fakulteti, izpolnjuje zahtevane pogoje. Neustrezna dodiplomska izobrazba (arhitektura) s tem ne more nadomestiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep, št. ... z dne 1. 12. 2004. Z navedenim sklepom tožnik ni bil izbran v kandidacijskem postopku za sklenitev delovnega razmerja v mestni upravi Mestne Občine A. za zasedbo delovnega mesta načelnik Oddelka za gospodarjenje z nepremičninami. Navaja, da je bil med drugim pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, ki se opravlja v nazivu podsekretar, zahtevana, v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v mestni upravi Mestne Občine A., št. ... z dne 8. 12. 2003, univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterij iz gradbene, pravne, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri. Iz 87. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Uradni list RS, št. 56/2002 in 110/2002) izhaja, da je predpisana izobrazba za nazive prvega kariernega razreda, kamor sodi naziv tretje stopnje podsekretar, univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem. Za zasedbo objavljenega delovnega mesta je tako potrebno, v skladu z navedeno zakonsko določbo kot osnovo upoštevati diplomsko izobrazbo, poleg tega pa še smeri, ki jih določa Akt o sistematizaciji delovnih mest. Tožena stranka zato ugotavlja, da je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko tožnika ni uvrstil v izbirni postopek skladno z določbo 1. odstavka 60. člena ZJU, glede na to, da je univerzitetni diplomirani inženir arhitekture in nima ustrezne smeri dodiplomske univerzitetne izobrazbe, ki je zahtevana v Aktu o sistematizaciji delovnih mest. Pojasnjuje še, da se po Zakonu o visokem šolstvu (ZVis; Uradni list RS, št. 134/03) pri opredelitvi študijskih področij uporablja mednarodna klasifikacija ISCED, po kateri se študijski program arhitektura ne uvršča med družbene vede.

Tožnik v pravočasno vloženi tožbi navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Tožena stranka svoje odločbe tudi ni podrobneje utemeljila. V izpodbijani odločbi sicer opozori, da se študijski program arhitektura ne uvršča med družbene vede po mednarodni klasifikaciji ISCED, ki naj bi jo bilo potrebno uporabiti na podlagi ZVis, zaradi česar je mogoče sklepati, da po mnenju tožene stranke arhitektura ni družbena veda v smislu določil predmetnega javnega natečaja. Takšno stališče tožene stranke pa ni pravilno. ZVis se na klasifikacijo ISCED sklicuje le v 14. členu, kjer so navedeni pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda. Namen klasifikacije ISCED je torej le statističen, namen 14. člena ZVis pa posledično tudi. Nikakor pa 14. člen ZVis niti klasifikacija ISCED nista neposredno uporabljiva za presojo, ali tožnik izpolnjuje zahtevane pogoje iz predmetnega javnega natečaja. Tudi če bi bilo potrebno uporabiti klasifikacijo ISCED poudarja, da ta klasifikacija združuje študijska področja arhitekture in gradbeništva v enotno področje in je torej tudi po tej klasifikaciji izpolnjeval pogoje glede zahtevane izobrazbe. V javnem natečaju je bila namreč dopustna dodiplomska izobrazba gradbene smeri, ki pa je po klasifikaciji ISCED izrecno povezana z arhitekturno izobrazbo. Poleg tega pa ima Republika Slovenija lasten Šifrant raziskovalnih področij in podpodročij, ki ga uporabljata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Iz tega šifranta je jasno razvidno, da arhitektura spada med družbene vede in je torej izobrazba s področja arhitekture tudi izobrazba družboslovne smeri. Meni pa tudi, da je tožnik kot univerzitetni diplomirani arhitekt z magisterijem iz ekonomije za zahtevano delovno mesto bolj primeren, kot pa nekdo, ki nima univerzitetne izobrazbe, ima pa specializacijo. Predlaga, da sodišče po opravljeni obravnavi odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

V obravnavani zadevi gre za javni natečaj za zasedbo delovnega mesta v mestni upravi. Iz upravnih spisov izhaja, da je bil v Uradnem listu RS, št. 107/06 objavljen javni natečaj za zasedbo delovnega mesta načelnika Oddelka za gospodarjenje z nepremičninami, ki se opravlja v nazivu podsekretar, v katerem so bili zahtevani pogoji: univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem, smeri izobrazbe: gradbena, pravna, ekonomska ali druga ustrezna družboslovna smer, najmanj 8 let delovnih izkušenj, državni izpit iz javne uprave in aktivno znanje uradnega jezika.

V zadevi je sporno stališče tožnika, ki je univerzitetni diplomirani arhitekt in je opravil magisterij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, da izpolnjuje zahtevane pogoje glede smeri izobrazbe. Po presoji sodišča takšno stališče tožnika ni pravilno. Javni natečaj kot zahtevani pogoj jasno določa univerzitetno izobrazbo gradbene, pravne, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem smeri izobrazbe: gradbena, pravna, ekonomska ali druga ustrezna družboslovna smer. Glede na tako določene pogoje, tožnik z uspešno opravljenim magisterijem na Ekonomski fakulteti, po mnenju sodišča, neustrezne dodiplomske izobrazbe ne more nadomestiti.

Tožnik namreč zmotno sklepa, da se arhitektura uvršča med družboslovne smeri. Pri tem se neutemeljeno sklicuje na Šifrant raziskovalnih področij in podpodročij, saj le ta ni objavljen v Uradnem listu RS. Iz Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev, objavljene v Uradnem list RS, št. 16/2000, izhaja, da standardna klasifikacija poklicev temelji na mednarodni standardni klasifikaciji poklicev, ki je po priporočilih Mednarodne organizacije dela postala mednarodni standard. Po navedeni klasifikacij pa se arhitektura ne uvršča med družboslovne vede, temveč med tehnično tehnološke vede.

Tožnik tudi neutemeljeno zatrjuje, da izpolnjuje pogoje tudi po klasifikaciji ISCED. Ob dejstvu, da med zahtevanimi pogoji ni bilo smeri izobrazbe arhitektura, na odločitev v zadevi ne more vplivati, da je po navedeni klasifikaciji izobrazba gradbene smeri povezana z arhitekturno izobrazbo.

Pravno neupoštevno pa je tudi mnenje tožnika, katera smer izobrazbe bi bila za opravljanje delovnega mesta načelnika Oddelka za gospodarjenje z nepremičnina bolj primerna, saj to ni predmet presoje v tej zadevi, ko so izobrazbeni pogoji za zasedbo uradniškega mesta izrecno predpisani.

Tožnik je v tožbi sicer predlagal opravo glavne obravnave vendar po presoji sodišča v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, dejstev oziroma drugih dokazov, ki naj bi jih sodišče izvedlo na obravnavi in ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev o dejanskem stanju. Sodišče je zato na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.