Jedro

Ni razumne bojazni, da bi bilo Višje sodišče v Ljubljani videti pristransko, ker mora odločiti o pritožbi zoper sklep, ki ga je na prvi stopnji izdala njegova sodnica.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je 13. 12. 2009 s pritožbo izpodbijal sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 29/2006-42 z dne 3. 11. 2009 (da se postopek, ki je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 393/2009 z dne 9. 6. 2009 prekinjen zaradi začetka osebnega stečaja, nadaljuje s 3. 11. 2009, ko ga je toženec prevzel; in da toženec lahko sam opravlja vsa procesna dejanja v postopku). Višje sodišče v Ljubljani je del navedb v toženčevi pritožbi ocenilo kot smiselni predlog iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da se izloči Višje sodišče v Ljubljani. Zato je zadevo odstopilo Vrhovnemu sodišču, da odloči o tem predlogu.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Vrhovno sodišče je v tem sporu s sklepom III R 13/2009 z dne 2. 6. 2009 enkrat že zavrnilo istovrstni toženčev predlog, ki pa se je nanašal na razpravljajoče sodišče prve stopnje. Tudi v sedanjem predlogu se toženec ne ukvarja s smotrnostjo določitve pristojnosti drugega (pritožbenega) sodišča, temveč uveljavlja razloge, ki bi lahko bili „drugi tehtni razlogi“ v smislu 67. člena ZPP. Sedanji razlogi so deloma podobni prejšnjim, ki pa so bili z zgoraj navedenim sklepom zavrnjeni, ker niso vzbujali razumnega dvoma glede videza nepristranskosti sodišča prve stopnje. Ta ocena je izrecno obsegala tudi toženčevo trditev, da naj bi to, da o tožbenem zahtevku na prvi stopnji sodi sodnica, ki je po rangu višja sodnica, utemeljevalo bojazen, da bodo sodniki pritožbenega sodišča njeno končno odločitev potrdili iz kolegialnosti. Razumne bojazni, da bi bilo Višje sodišče v Ljubljani videti pristransko, ker mora odločiti o pritožbi zoper sklep, ki ga je na prvi stopnji izdala navedena njegova sodnica, ni niti zdaj (brez navedbe kakšnih dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale izraženo bojazen – nenazadnje je treba upoštevati, da sodnike veže prisega, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom ter sodili po svoji vesti in nepristransko). Te ocene ne spremeni niti novi toženčev razlog, da je predlagal izločitev prvostopenjske sodnice, ker naj bi ta ne hotela odločati o njegovem predlogu o prekinitvi postopka (ta okoliščina je po vsebini očitek zoper pravilnost sojenja, ki so mu namenjena pravna sredstva).

Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP predlog zavrnilo.