Up-369/01

5. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 5. novembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 158/2001, I Ips 159/2001 in I Ips 160/2001 z dne 23. 5. 2001 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica izpodbija sklep, s katerim je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo njeno zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju hišnega pripora in zavrnitvi predloga zagovornika pritožnice za njegovo odpravo. Uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani posamični akt razveljavi ter v skladu s prvim odstavkom 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS) zadevo vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

2.V ustavni pritožbi navaja, da je Vrhovno sodišče svojo odločitev utemeljilo z navedbo, da hišni pripor ni naštet v četrtem odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Pritožnica meni, da razlike med hišnim priporom in priporom, glede katerega je zahteva za varstvo zakonitosti dopustna, sicer so, vendar v ničemer ne vplivajo na nesporno dejstvo, da tudi hišni pripor pomeni omejitev z Ustavo zagotovljene pravice človeka do osebne svobode. Tudi pri hišnem priporu gre po mnenju pritožnice za odvzem prostosti. Zato po njenem mnenju določbe četrtega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče razlagati zgolj ozko, gramatikalno, temveč teleološko tako, da se v citirani določbi zapisana beseda "pripor" nanaša tudi na hišni pripor oziroma subsumira tudi hišni pripor.

3.Za primer, da Ustavno sodišče predlogu po ustavni pritožbi ne bo sledilo, pritožnica podrejeno vlaga pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 420. člena ZKP. Meni da je izpodbijana določba v neskladju z ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi njeno nezakonitost in naloži pristojnemu organu, da jo dopolni tako, da bo zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena tudi zoper pravnomočni sklep o odreditvi in podaljšanju hišnega pripora.

4.Ustavno sodišče je že večkrat potrdilo stališče (npr. v sklepu št. Up 112/94 z dne 6.3.1996, OdlUS V, 71), da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Tudi v obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do zahteve za varstvo zakonitosti in s tem do trostopenjskega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. To izredno pravno sredstvo omogoča šele zakon (ZKP v členih 420 -428), zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti zahteve za varstvo zakonitosti le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki v ustavno pravico do pravnega sredstva ne more posegati.

5.Ker očitno ne gre za kršitev pravice do pravnega sredstva, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Pritožnica podrejeno, za primer, če Ustavno sodišče predlogu po ustavni pritožbi ne bi sledilo, vlaga pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 420. člena ZKP. Te podrejene pobude Ustavno sodišče ni presojalo, saj ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno predlagal presojo ustavnosti zakona. Če bi Ustavno sodišče v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodna odločba temelji na protiustavnem zakonu, bi ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk in člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk