Jedro

Zavrnitev predloga za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila odškodninsko tožbo proti toženi stranki Splošni bolnišnici ... ter proti zdravnikom te bolnišnice dr. E., dr. P. in dr. V. z zatrjevanjem zdravniške napake, zaradi katere naj bi umrl njen sin G. Š. Tožbo je tožeča stranka vložila pri Okrožnem sodišču v X..

Dne 4.9.1999 pa je tožeča stranka podala predlog na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Proti toženki dr. E. je v teku tudi kazenski postopek, vendar je bilo ugodeno prenosu pristojnosti v tej kazenski zadevi zaradi ravnanja Okrožnega sodišča v X. Kazenski postopek proti tej toženki se sedaj vodi pri Okrožnem sodišču v Y. Očitno je torej, da je povezanost med sodiščem in uslužbenci sodišča ter splošno bolnišnico in njenimi uslužbenci v kraju s tako majhnim številom prebivalcev izjemno velika, zaradi česar je objektivno sojenje zelo oteženo. Na to sklepa tožeča stranka zaradi zavlačevanja z razpisom glavne obravnave, poleg tega pa tudi njena snaha ni smela roditi v Bolnišnici v X. in je šele po nalogu Ministrstva za zdravstvo bila sprejeta na Kliničnem centru v Ljubljani. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče bi bil torej v korist vsem udeleženim v tej pravdni zadevi. Tudi tožena stranka bi se na ta način izognila očitkom o objektivnem sojenju.

Okrožno sodišče v X. je po okrožnem sodniku P. P. podalo mnenje, da ne vidi razlogov, ki bi utemeljevali predlog tožeče stranke na prenos pristojnosti.

Predlog na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Iz vloge, ki jo je podala tožeča stranka, ni razvidno, da bi se s prenosom na drugo stvarno pristojno sodišče laže opravil postopek. V tej smeri tožeča stranka ne navaja pravno upoštevnih okoliščin. Drugi tehtni razlogi, ki bi mogli pogojevati prenos stvarne pristojnosti, naj bi bili po navedbah v predlogu v tem, da bi bilo sojenje pri drugem stvarno pristojnem sodišču bolj objektivno zato, ker naj bi sodniki Okrožnega sodišča v X. bili povezani s splošno bolnišnico v X. Vendar pa je taka trditev tako splošne narave, da je ni mogoče preizkusiti. V tej smeri je v odgovoru na predlog sodišče navedlo, da se zavzema, da bi se postopek opravil brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, pa tudi z onemogočanjem zlorabe pravic v postopku. S tem v zvezi ni pomembno, zakaj kazenski postopek proti toženki dr. E. teče pri Okrožnem sodišču v Y., še manj pa, kakšen konflikt naj bi tožeča stranka imela z Bolnišnico v X., ko je rodila njena snaha.

Po določbi 2. člena Zakona o sodniški službi (Ur. list RS, št. 19/94) mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Navedbe v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča so po povedanem take narave, da ne ustvarjajo dvoma, da citirana zakonska določba ne bi bila v celoti upoštevana.