Jedro

Besedna zveza "do meseca" lahko namreč pomeni zgolj do prvega dne v mesecu, ne pa tudi še v kasnejših dneh ali morda do konca tega meseca, če to ni izrecno in določno navedeno v opisu kaznivega dejanja. Ker torej sodišče prve stopnje v razlogih sodbe konkretizirano ugotavlja in zaključuje, da je obdolžencu dokazano izvrševanje kaznivega dejanja tudi v mesecu septembru, takšna utemeljitev pa je v nasprotju z očitkom v izreku, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil zgolj v mesecu avgustu in torej ta očitek presega, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi zagovornice obdolženega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 183. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen eno leto in štiri mesece zapora, s preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, dolžan pa je plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe, nagrada in potrebni izdatki postavljene zagovornice pa po prvem odstavku 97. člena ZKP bremenijo proračun. Odločilo je še, da je obdolženec v skladu z 8. točko drugega odstavka 92. člena ZKP dolžan plačati potrebne izdatke oškodovanke ter nagrado in potrebne izdatke njenih pooblaščencev, kot je to določno navedeno v izreku izpodbijane sodbe. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanko B. B. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 18.000,00 EUR napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da obdolženca oprosti obtožbe in vseh stroškov postopka.

3. Višje sodišče je ob odločanju o pritožbi obdolženčeve zagovornice, pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je dolžno opraviti po prvem odstavku 383. člena ZKP, ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Ugotovljena kršitev se nanaša na nasprotja med izrekom in obrazložitvijo sodbe glede časa storitve očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je namreč obdolženca v izreku sodbe spoznalo za krivega, da je kaznivo dejanje storil v času od meseca avgusta 2008 do meseca septembra 2008, nato pa na podlagi dejanskih ugotovitev dokaznega postopka najprej v točki 20 obrazložitve sodbe utemeljilo, da je obdolženec v stanovanju, kjer je izvrševal kaznivo dejanje, zagotovo bival še v septembru 2008, ter končno v točki 22 obrazložitve sodbe poudarilo gotovost dokaznega zaključka, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v avgustu in (tudi) mesecu septembru 2008. Ob tem je pojasnilo, da je iz opisa dejanja izpustilo obdobje oktober 2008 (po nazadnje modificirani obtožbi), saj ni moglo z gotovostjo potrditi, da je obdolženec očitana ravnanja storil tudi v tem mesecu.

5. Povzeto tolmačenje sodišča prve stopnje glede očitka časovnih okoliščin izvrševanja kaznivega dejanja je napačno. Čas storitve kaznivega dejanja po opisu v nazadnje modificirani obtožbi dne 29. 3. 2023 „v času od meseca avgusta 2008 do meseca oktobra 2008“ namreč po jezikovni razlagi tega obdobja, ki je lahko izključno v korist obdolženca, pomeni očitek storitve kaznivega dejanja v obdobju od 1. 8. 2008 do (zgolj) 1. 10. 2008. Enaka razlaga seveda velja za opredelitev časa izvršitve kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe. Navedba „v času od meseca avgusta 2008 do meseca septembra 2008“ torej pomeni obdobje izvršitve v času od 1. 8. 2008 do zgolj 1. 9. 2008. Besedna zveza „do meseca“ lahko namreč pomeni zgolj do prvega dne v mesecu, ne pa tudi še v kasnejših dneh ali morda do konca tega meseca, če to ni izrecno in določno navedeno v opisu kaznivega dejanja. Glede na navedeno je časovno obdobje izvršitve kaznivega dejanja, opisano v izreku izpodbijane sodbe, v nasprotju z njeno obrazložitvijo oziroma zaključkom sodišča prve stopnje o gotovosti, da je obdolženec kaznivo dejanje izvrševal v avgustu in tudi mesecu septembru 2008. 6. Čas storitve kaznivega dejanja je pomembna modaliteta vsake sodbe in ima v različnih zadevah lahko različen pomen. Lahko predstavlja zakonski znak določenega kaznivega dejanja, njegovo kvalificirano ali privilegirano obliko, pomemben je za presojo obstoja okoliščin, ki izključujejo kazenski pregon (npr. zastaranje), vprašanje uporabe zakona, ki je za storilca milejši; predvsem pa je opredelitev časa storitve kaznivega dejanja pomembna zaradi zagotovitve obdolženčeve obrambe v postopku. Prav slednja okoliščina je glede na zagovor obdolženca, da v očitanih (krajevnih in) časovnih okoliščinah - torej tudi v mesecu septembru 2008 - kaznivega dejanja ni mogel storiti oziroma ga ni storil, in upoštevaje dosedanji potek kazenskega postopka (večkrat modificirana obtožba glede časa storitve kaznivega dejanja, kot tudi razlog razveljavitve prve sodbe sodišča prve stopnje prav iz razloga nepopolno ugotovljenih odločilnih okoliščin glede časa in kraja izvršitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja), v obravnavani zadevi ključna. Ker torej sodišče prve stopnje v razlogih sodbe konkretizirano ugotavlja in zaključuje, da je obdolžencu dokazano izvrševanje kaznivega dejanja tudi v mesecu septembru, takšna utemeljitev pa je v nasprotju z očitkom v izreku, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil zgolj v mesecu avgustu in torej ta očitek presega, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Po obrazloženem, in ko kršitve ne more odpraviti sámo, je višje sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP). Pri tem se glede na ugotovljeno kršitev ni posebej opredeljevalo do pritožbenih navedb zagovornice o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, medtem ko uveljavljana kršitev kazenskega zakona zaradi zastaranja kazenskega pregona zoper obdolženca ni utemeljena. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo in v zadevi ponovno odločilo.