Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi je sodišče pridobilo pisno izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev. Sodno izvedensko mnenje Komisije se ne razlikuje od mnenj, ki jih v tovrstnih sporih podajo posamezni sodni izvedenci. Ker so v Komisiji sodelovali trije člani iz različnih medicinskih specialnosti, je sodišče prve stopnje vsakemu od njih utemeljeno priznalo nagrado za pisno izvedensko mnenje.
Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja (Komisija) za izvedensko delo z dne 15. 4. 2019 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 2.351,92 EUR (I. tč. izreka) ter ju v plačilo odredilo tožencu (II. tč. izreka). Sklenilo je, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (III. tč. izreka).
2. Zoper I. točko izreka se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri znižanja izvedenine oz. podredno predlaga razveljavitev in vrnitev v novo odločanje.
Ker je Komisija stalno strokovno telo pri A. fakulteti Univerze v B., bi moralo sodišče upoštevati 48. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Pravilnik)1, saj je bilo podano enotno pisno mnenje. Izvedenci se po specialnosti niso posebej in konkretizirano opredelili do tožničine delovne zmožnosti. Namesto trikrat po 306,00 EUR je mogoče priznati nagrado le v višini 306,00 EUR.
Pritožba nadalje opozarja, da glede povrnitve materialnih stroškov 49. člen Pravilnika odkazuje na 3. odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v PP)2, ki ne omogoča priznavanja stroškov v pavšalnem znesku, temveč je treba stroške za porabljen papir, fotokopiranje, tiskanje, potne stroške itd., izkazati. Čeprav so se v praksi priznavali materialni stroški v višini 5 % od odmerjene nagrade, takšnega načina nov Pravilnik ne omogoča. Materialni stroški v obravnavani zadevi ne dosegajo 91,80 EUR.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa v izpodbijanem delu. Iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju, je Komisiji za vsakega od treh članov zakonito priznanih po 306,00 EUR nagrade za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja in 91,80 EUR od priglašenih 275,40 EUR za administrativno delo ter materialne stroške.
5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 249. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)3 in citiranem Pravilniku, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2019 dalje. Pravilnik v 48. členu ureja plačilo za delo v okviru stalnega ali začasnega strokovnega telesa za pripravo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem ali razrešitvenem postopku ter pisnega mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko. Le v navedenih primerih po določbah Pravilnika pripada vsem članom skupno plačilo v višini največ enega pisnega izvida in mnenja.
6. Po sodni praksi pritožbenega sodišča4 pa v zadevi, kot je obravnavana, ne gre za podajo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem ali razrešitvenem postopku temveč za sodno izvedensko mnenje medicinske stroke. V sestavi Komisije so sodelovali izvedenci medicinske stroke, ki so vsak za svoje področje specialnosti podali izvedensko mnenje. Čeprav posamezni specialisti v pisnem izvedenskem mnenju niso izdelali ločenih mnenj, gre za celovit in kompleksen izvid in mnenje o vplivu sprememb v zdravstvenem stanju na delazmožnost zavarovanca. Sicer pa posamezni izvedenci kot člani izvedenskega organa praviloma ne podajajo zgolj pisnih izvedenskih mnenj, temveč po potrebi še dopolnilna mnenja in so pogosto neposredno zaslišani.
7. V obravnavani zadevi je sodišče pridobilo pisno izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev. Sodno izvedensko mnenje Komisije se ne razlikuje od mnenj, ki jih v tovrstnih sporih podajo posamezni sodni izvedenci. Ker so v Komisiji sodelovali trije člani iz različnih medicinskih specialnosti, je sodišče prve stopnje vsakemu od njih utemeljeno priznalo nagrado za pisno izvedensko mnenje. Torej trikrat po 306,00 EUR (1. odst. 40. člena Pravilnika).
8. Pritožba v zvezi z materialnimi stroški, ki jih je sodišče odmerilo v višini 5 % od priznane nagrade, sicer pravilno opozarja na spremembo povračila glede na prej veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih5. Po 1. odstavku 49. člena veljavnega Pravilnika ima namreč sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške v sodnem postopku. Torej v skladu s 3. odstavkom 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v PP, ki določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in druge dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom. Gre za pravico do povračila dejanskih materialnih stroškov in ne v pavšalnem znesku do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v 45. členu prej veljavnega Pravilnika. Veljavna pravna ureditev tako zagotavlja povračilo dejanskih materialnih stroškov, kot pravilno poudarja tožena stranka, vendar pa pritožba v tej smeri sama po sebi kljub temu ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane.
9. Čeprav Komisija ni specificirala materialnih stroškov, v okoliščinah konkretnega primera pritožba ne more biti uspešna zaradi povsem pavšalnega zatrjevanja, da dejanski stroški niso dosegli 91,80 EUR, ne da bi ta očitek vsaj poskušala utemeljiti. Eventualno znižanje odmerjenih materialnih stroškov na pritožbeni stopnji v predlagani smeri bi namreč prav tako temeljilo na pavšalni oceni, saj zanjo še vedno nebi bilo podlage v specificirano izkazanih materialnih stroških.6 Sicer pa je po oceni pritožbenega sodišča odmerjeni znesek iz naslova materialnih stroškov glede na primerljivo sodno prakso povsem primeren.
10. Zaradi predhodno navedenega je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 84/2018. 2 Ur. l. RS, št. 15/03 in 32/13. 3 Ur. l. RS št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Psp 239/2019. 5 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami. 6 Takšno stališče je bilo zavzeto tudi v sklepu opr. št. Psp 120/2019 z dne 16. 5. 2019.