Jedro

Drugi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, je potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 (glede na v letu 2014 vloženo zahtevo za oprostitev plačila institucionalnega varstva) in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo izpodbijano drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 26. 5. 2014 in prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 25. 3. 2014 ter zadevo vrnilo prvotoženi stranki v novo odločanje (I. točka izreka). Tožbo v delu, ki se je nanašala na drugotoženo stranko je zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo (I. točko izreka) se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje prvotožena stranka in predlaga spremembo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Poudarja, da se v skladu z 51. členom ZUPJS pri odločanju o socialno varstvenih pravicah uporabljajo podatki iz uradnih evidenc, ki jih vodijo zato pooblaščeni organi in organizacije. Iz sistema A. je razvidno, da je imel B. na dan 25. 3. 2014 podatke o tožnikovih dohodkih iz leta 2012, in da podatki za 2013 še niso bili na voljo. V predsodnem postopku so bili tako pravilno upoštevani podatki o dohodkih iz predpreteklega leta. Sicer pa meni, da v predmetni zadevi ne gre za dejansko stanje kot v sodbi opr. št. Psp 459/2013, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče. Nadalje navaja, da v predsodnem postopku res ni bilo zavzeto stališče o obstoju izvenzakonske skupnosti pri drugi zavezanki C.C., ker ni bilo razvidno, da bi živela v taki skupnosti. V vlogi je navedla, da nima zakonca, ne izvenzakonskega partnerja. Dne 9. 9. 2014 je podala izjavo, da ima sicer dolgoletnega prijatelja, in da ne živita skupaj, temveč že vrsto let vsak na svojem naslovu. Sicer pa naj niti navedbe tožeče stranke ne bi nakazovale, da njegova sestra živi v izvenzakonski skupnosti. Opisuje elemente, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj izvenzakonske skupnosti.

Poudarja še, da prispevek tožnika ni določen na podlagi njegove plačilne sposobnosti, ampak je občina v skladu z 31. členom Uredbe priznala višjo oprostitev v višini 283,28 EUR. Pritožbo vlaga zato, da se prepreči ponovni sodni postopek v novi zadevi, saj bo glede na materialno pravno stališče v zadevi odločeno enako.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje, utemeljeno izdana na temelju 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.

5. Zaradi delne pomanjkljivosti postopka in delno zmotne uporabe materialnega prava, namreč ni mogoče preizkusiti, ali so bila pravna odločilna dejstva za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva in posledično določen prispevek tožnika, v celoti pravilno in popolno ugotovljena.

6. Res je sicer, da tožnikov prispevek za institucionalno varstvo matere D.D. v višini 110,00 EUR ni določen v skladu z njegovo plačilno sposobnostjo, ugotovljeno v predsodnem postopku na podlagi podatkov iz uradnih evidenc o njegovih dohodkih in dohodkih njegove žene C.C. iz leta 2012 v skupni višini 19.158,45 EUR letno, oz. 1.596,54 EUR mesečno. Izračun v prvostopenjskem posamičnem upravnem aktu dejansko kaže, da glede na skupni dohodek znaša tožnikova plačilna sposobnost 462,83 EUR, da znaša oprostitev plačila v soglasju z Mestno občino E. o prevzemu dela stroškov 429,13 EUR, njegov prispevek pa je določen v višini 110,00 EUR.

7. Vendar je potrebno povsem soglašati z materialno pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča(1) , da je potrebno tudi v okoliščinah konkretnega primera,(ne glede na to, da ne gre za identično denarno dajatev oz. obveznost iz sistema socialnega varstva), 2. odstavek 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUPJS) pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem seveda ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.

Glede vprašanja pravilne razlage in uporabe 2. odstavka 15. člena ZUJPS, se seveda ni mogoče uspešno sklicevati na 51. člen istega zakona. Pri interpretaciji je potrebno upoštevati, da je 51. člen umeščen v X poglavje ZUPJS-a, ki ureja zbirko podatkov. V njem je med drugim določeno le, da so podatki, ki se zbirajo po tem zakonu tudi tisti, ki štejejo za davčno tajnost in se zbirajo neposredno od osebe oz. njenega zakonitega zastopnika ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v RS vodijo zato pooblaščeni organi in organizacije. Pritožba v tej smeri zato ne more biti uspešna.

Prvostopenjsko sodišče glede na tožbene trditve tožnika, da naj bi imel leta 2013 dosti nižje dohodke, ker da je bil večino časa v bolniškem staležu, zato povsem logično sklepa, da bi tovrstna okoliščina najverjetneje privedla do drugačne dejanske podlage. Torej do ugotovitve drugačnega dohodka in posledično lahko tudi do drugačne višine oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva.

8. Enako velja glede vprašanja obstoja ali neobstoja zunajzakonske skupnosti druge zavezanke. Tožena stranka v pritožbi celo sama priznava, da se v predsodnem pritožbenem postopku ni opredelila do navedb o tovrstni skupnosti pri drugo zavezanki, tožnikovi sestri C.C.. Že sama ta pomanjkljivost je takšna, da drugostopenjskega posamičnega upravnega akta ni mogoče preizkusiti. Okoliščine, zatrjevane v tem pritožbenem postopku ter vsa pravno relevantna dejstva oz. elemente morebitne izvenzakonske skupnosti bo zato potrebno razčistiti v ponovljenem predsodnem upravnem postopku.

9. Glede na obrazloženo, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

V ponovljenem postopku bo potrebno dopolniti ugotovitveni postopek v nakazani smeri. Torej razčistiti in ugotoviti dohodek tožnika in njegove žene v skladu z materialno pravnim stališčem sodišča glede uporabe 2. odstavka 15. člena ZUPJS-a ter razčistiti vprašanje obstoja ali neobstoja izvenzakonske skupnosti drugo zavezanke C.C.. V kolikor se bo izkazalo, da bi bil dohodek tožnika iz leta 2013 dejansko občutno nižji, tako da je to vplivalo na višino njegove plačilne sposobnosti, in posledično na višino prispevka za institucionalno varstvo, bo v tej smeri izdana ustrezna, lahko tudi ugodnejša odločitev, v nasprotnem primeru pa enaka, kot je bilo že odločeno z odpravljenim prvostopenjskim posamičnim upravnim aktom.

(1) Ki je enako stališču pritožbenega sodišča v zadevah opr. št. Psp 459/2013 in Psp 257/2013