Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima sicer določena javna pooblastila, v konkretnem primeru ni izdala izpodbijanega akta pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina tako nima značaja upravnega akta, kot ga ima akt o vpisu oziroma izbrisu odvetnika iz imenika. Ker ZOdv ali kateri drugi zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije mogoč upravni spor, ne gre niti za drug posamični akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijano odločbo je disciplinska komisija I. stopnje pri Odvetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju disciplinska komisija I. stopnje) odločila, da je disciplinska obdolženka odvetnica A.A. – tožnica, odgovorna kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ker je nevestno zastopala stranko, kar pomeni kršitev razmerja med po uradni dolžnosti postavljenim zagovornikom in obdolžencem, s tem, da kljub imenovanju za zagovornico po uradni dolžnosti upravičencu do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) B.B. v kazenski zadevi I K 464/99, po odločbi Bpp 436/2007 z dne 10. 3. 2009, od svojega imenovanja dalje do razrešitve dne 20. 7. 2009 ni opravila svoje dolžnosti in stranki ni nudila nobene pravne pomoči in za stranko tudi ni opravila nobenih pravnih dejanj. S tem je imenovana kršila svojo dolžnost pri opravljanju odvetniškega poklica po 4. točki 77.a člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS). Zato se ji po 79. členu Statuta OZS izreče disciplinski ukrep opomin. Dolžna je plačati povprečnino v višini 1200 točk oziroma 550,80 EUR na podlagi 5. točke Pravilnika o povrnitvi stroškov v disciplinskem postopku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe pod izvršbo na račun OZS. V primeru zamude plačila se obračunajo zakonske zamudne obresti. Tožničino pritožbo je zavrnila disciplinska komisija II. stopnje pri Odvetniški zbornici Slovenije z odločbo opr. št. 1151/09 z dne 27. 10. 2011. 2. Tožnica v tožbi izpodbija odločbo disciplinske komisije I. stopnje iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica navaja, da je odvetniški zbornici poslala več pojasnil o svojem ravnanju. Prav tako je bila zaslišana pred disciplinskim organom, kjer je podala izjavo na zapisnik. Pojasnila je, da je imela v spornem obdobju zdravstvene težave, ter da B.B. ni zastopala tudi zaradi ugovora svoje vesti ter da se je iz obeh razlogov odločila, da prosi za svojo razrešitev tudi zato, ker s tem omenjenemu ni nastala nobena škoda. Tožnica poudarja, da je bila imenovana z odločbo o Bpp po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ni šlo za obvezno obrambo v kazenskem postopku. Da bi tožnici očitana kršitev sploh nastala, bi moral biti izpolnjen predpogoj, to pa je, da bi nastalo pooblastilno razmerje med stranko in odvetnikom, kar pa v danem primeru ni bilo izpolnjeno. Imenovanje po določilih o BPP ni enako imenovanju po uradni dolžnosti. Disciplinska komisija I. stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je nevestno ravnaje podano zato, ker tožnica ni zadosti hitro reagirala in sicer v smeri, da morebitna vložitev izrednih pravnih sredstev ne bo prepozna. Takšna obrazložitev je v celoti nepravilna in zavajajoča. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pozna tri izredna pravna sredstva, pri čemer je bil rok za zahtevo za varstvo zakonitosti zamujen že ob izdaji odločbe za Bpp, preostali izredni pravni sredstvi (zahteva za obnovo postopka in zahteva za izredno omilitev kazni) pa nista vezani na nikakršen rok. Drugostopenjska komisija se do teh navedb ni opredelila, zaradi česar je bila tožnici kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Tožnica se nadalje sklicuje na zdravstvene težave, ki jih je imela v spornem obdobju ter na ugovor svoje vesti. Tožnica je na listi za Bpp uvrščena predvsem zaradi nudenja pomoči žrtvam kaznivih dejanj in je aktivna članica društva Beli Obroč. B.B. pa je pravnomočno obsojen storilec kaznivega dejanja spolnega napada na mladoletno osebo. Tožnica še navaja, da preden je bila imenovana z odločbo Bpp 436/2007, je bil za Bpp B.B. imenovan odvetnik C.C., ki pa je želel biti razrešen iz razloga, da ne želi biti imenovan v kazenskih zadevah, ampak le v civilnih. Navedeno pove, da je imel navedeni odvetnik možnost zastopanje odkloniti, pri čemer je bil brez krivde razrešen. Po vedenju tožnice zoper njega ni bil začet disciplinski postopek. Predhodno sta bila določena še dva odvetnika za izvajanje Bpp B.B., ki sta bila na prošnjo razrešena. Tako je bila tožnica obravnavana drugače kot njeni kolegi, zaradi česar meni, da ji je bila na ta način kršena tudi pravica do enakega obravnavanja, saj se je disciplinski postopek vodil le proti njej. Zato ji je bila kršena tudi ustavna pravica do enakosti. Tožnica predlaga, da se odločbi disciplinske komisije I. stopnje in disciplinske komisije II. stopnje razveljavita (pravilno odpravita), toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.
3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na upravno sodno prakso, v kateri je sprejeto stališče, da v primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike ne gre za upravne akte, ki bi jih bilo moč izpodbijati v upravnem sporu. Zato predlaga, da sodišče tožbo zavrže. V nadaljevanju dodatno utemeljuje zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve in sodišču podrejeno predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V obeh primerih pa naj sodišče tožnici naloži plačilo stroškov postopka.
4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
5. V obravnavanem primeru tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo disciplinske komisije I. stopnje o izrečenem disciplinskem ukrepu opominu, izrečenem na podlagi Statuta OZS. Glede na ureditev v Zakonu o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima sicer določena javna pooblastila, v konkretnem primeru ni izdala izpodbijanega akta pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina nima značaja upravnega akta, kot ga ima akt o vpisu oziroma izbrisu odvetnika iz imenika. Ker ZOdv ali kateri drugi zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije mogoč upravni spor, ne gre niti za drug posamični akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Upravno sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da odločba o izrečenem disciplinskem ukrepu opomina ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 1176/2002, I Up 1045/2003). Zakonodajalec z ureditvijo v ZOdv ni predvidel sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločitev o izrečenem ukrepu opomina, Odvetniška zbornica pa disciplinskega ukrepa ni izdala pri izvrševanju nalog podeljenih z javnim pooblastilom, zaradi česar odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina nima značaja upravnega akta, ki je opredeljen v 1. in 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in o zakonitosti katerega odloča sodišče v upravnem sporu.
6. Iz pojasnjenih razlogov je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
7. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.