Jedro

Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, saj omogoča le, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta o glavni stvari vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se torej postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči zgolj o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja v okviru tega postopka. Zato ti sklepi ne pomenijo končne odločitve o glavni stvari in ne uživajo samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, temveč se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh sklepov uveljavljajo hkrati s tožbo zoper odločbo o glavni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, Geodetske pisarne Škofja Loka (v nadaljevanju prvostopenjski organ), z dne 23. 3. 2023, v zvezi z odločbo in sklepom Ministrstva za naravne vire in prostor, z dne 28. 7. 2023, ter dopis družbe A., d. o. o. (v nadaljevanju drugotoženka), z dne 17. 3. 2023 (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka). Z navedenim sklepom prvostopenjskega organa je bil zavržen tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude udeležbe na mejni obravnavi 21. 2. 2023, z dopisom z dne 17. 3. 2023 pa je drugotoženka glede na tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje pojasnila, kako potekajo katastrski postopki po Zakonu o katastru nepremičnin (v nadaljevanju ZKN) in kako je v obravnavanem primeru potekal inženirski del katastrskega postopka.

2. Odločitev o zavrženju tožbe je sodišče prve stopnje sprejelo iz razloga, ker sklep prvostopenjskega organa z dne 23. 3. 2023 ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in tako ni dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS‑1, prav tako pa ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS‑1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Vse navedeno velja tudi glede tožničinega izpodbijanja dopisa drugotoženke z dne 17. 3. 2023; tega po mnenju sodišča niti ni izdal organ v smislu ZUS‑1, zato ta dopis niti pojmovno ne more biti upravni akt v smislu določb ZUS‑1, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe storilo bistveno kršitev pravil postopka, saj ji je s tem odreklo sodno varstvo (kršitev 23. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju Ustava). Iz Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izhaja, da je zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje, dovoljena pritožba, če je tak sklep izdal organ prve stopnje. Sklep prvostopenjskega organa posega v pritožničin pravni položaj, saj je z njim pritožnici, ki je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, onemogočeno opraviti procesno dejanje, ki ga je zamudila. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom neobrazloženo odstopilo od svoje uveljavljene sodne prakse. Nepravilni so tudi njegovi razlogi, ki se nanašajo na zavrženje tožbe zoper dopis drugotoženke, saj pomenijo enako bistveno kršitev pravil postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V inženirskem delu katastrskega postopka gre za upravno zadevo, saj geodet določi predlagano mejo, kot izhaja iz javnih podatkov katastra, in z varovanjem javnega interesa oziroma ohranjanja splošnega zaupanja v katastrske podatke. Drugotoženka je s tem dopisom zavrnila odločanje o pravočasno vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato gre po vsebini in pravni naravi za sklep o zavrženju pritožničinega predloga in torej za upravni akt, ki posega v njen pravni položaj. Pritožnica Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožba je bila vročena toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje je zakonitost sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo pritožničino tožbo zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zoper dopis drugotoženke. Presodilo je, da sklep prvostopenjskega organa in dopis drugotoženke nista upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu.

7. Po določbi 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V skladu z določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Gre torej za sklepe, ki lahko posegajo v pravni položaj posameznika, čeprav so sicer po vsebini samo procesne odločitve in nimajo značilnosti upravnega akta, zato je treba zoper njih zagotoviti možnost samostojnega sodnega varstva. Takšna potreba se kaže takrat, kadar v postopku ne bo izdan upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati.1

8. Pojem upravne zadeve opredeljuje 2. člen ZUP, ki določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek), pri čemer se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek istega člena).

9. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, saj omogoča le, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta o glavni stvari vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se torej postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči zgolj o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja v okviru tega postopka. Zato ti sklepi ne pomenijo končne odločitve o glavni stvari in ne uživajo samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, temveč se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh sklepov uveljavljajo hkrati s tožbo zoper odločbo o glavni stvari.

10. Tako je tudi v obravnavanem primeru, kjer je bil izdan sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude udeležbe na mejni obravnavi 21. 2. 2023, pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje tega sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Kot je bilo obrazloženo, ne gre niti za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj s tem sklepom še ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnice, ki je predmet postopka o glavni stvari.

11. Pritožnica niti ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sklep toženke o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje nanaša na izvedbo inženirskega dela katastrskega postopka, ki mu po ZKN sledi še upravni del. Odločitev o glavni stvari, torej o zahtevi za vpis, bo po jasni in nedvoumni določbi tretjega odstavka 38. člena ZKN izdana po upravnem delu postopka, šele s tem pa bo pritožnica dobila možnost vložitve pravnih sredstev, s katerimi bo lahko uveljavljala tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

12. Upravičenosti do vsebinske obravnave tožbe zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje pritožnica ne utemelji niti s sklicevanjem na - po njenem mnenju - drugačne odločitve sodišča prve stopnje.2 Iz obrazložitve sodb, na katere se sklicuje, je namreč mogoče povzeti, da je bila v teh zadevah presoja predloga za vrnitev v prejšnje stanje vezana na zavrženje prepozno vloženih pravnih sredstev, torej na procesno situacijo, kjer utegne priti do tega, da ne bo izdana nobena nadaljnja odločba, zoper katero bi bilo mogoče sodno varstvo. Kot je bilo obrazloženo, v obravnavani zadevi procesna situacija ni takšna oziroma pritožnica tega niti ne trdi. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje pritožnici odreklo sodno varstvo (23. člen Ustave) oziroma očitek o neobrazloženem odstopu od lastne sodne prakse (22. člen Ustave). Vrhovno sodišče k temu pripominja še, da pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi sicer ni vezano na morebitna napačna stališča sodišča prve stopnje, zgolj z morebitno napačno razlago prava v predhodnih zadevah pa ni mogoče utemeljiti niti trditve o kršitvi enakosti pred zakonom.

13. Pritožnica je izpodbijala tudi dopis drugotoženke z dne 17. 3. 2023, s katerim ji je ta na njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pojasnila, kako potekajo katastrski postopki po ZKN in kako je v obravnavanem primeru potekal inženirski del katastrskega postopka. Tudi za ta dopis pa ne trdi nič drugega, kot da po vsebini pomeni zavrženje njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, zato se Vrhovno sodišče ne spušča v pravno naravo tega dopisa oziroma v status geodetskega podjetja v inženirskem delu katastrskega postopka. V vsakem primeru namreč vse, kar je bilo navedeno v zvezi s sklepom prvostopenjskega organa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, velja tudi za ta dopis, da bo torej pritožnici sodno varstvo zagotovljeno zoper končno odločbo o ureditvi meje, ki jo bo izdal upravni organ po končanem upravnem delu katastrskega postopka.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Komentar k 5. členu Zakona o upravnem sporu s komentarjem, E. Kerševan (ur.), GV Založba, Ljubljana 2019, 7. točka, str. 49. 2 Pritožnica se sklicuje na sodbe Upravnega sodišča I U 592/2021 z dne 24. 2. 2023, I U 1053/2019 z dne 9. 7. 2021, I U 1701/2019 z dne 25. 2. 2021 in IV U 84/2018 z dne 16. 1. 2020.