Jedro

Ker sklepa o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi z neomejeno odgovornostjo ni bilo mogoče zaznamovati v sodnem registru, izvršbe s tem sredstvom ni mogoče opraviti, zato je potrebno izvršbo s tem sredstvom ustaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njegov izrek sedaj glasi: Izvršba na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o., K. u. ..., R. S., se ustavi.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o., K. u. ..., R. S., opr. št. In 130/2010 z dne 28. 7. 2010, ter predlog upnika zavrnilo.

Navedeno odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep z dne 28. 7. 2010, s katerim je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru, z ugotovitvijo vrednosti deleža, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, pridobljenega s prodajo deleža dolžnika pri družbi S. d. n. o., K. u. ..., R. S., ki pa je že postal pravnomočen dne 30. 8. 2010. Poudarja, da takšna odločitev sodišča prve stopnje predstavlja nedopusten poseg v institut pravnomočnosti, prav tako pa sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage, ki bi dopuščala naknadno spremembo že pravnomočnega sklepa, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Nadalje navaja, da razlogi sodišča prve stopnje ne utemeljujejo zavrnitve predloga za nadaljevanje izvršbe na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o. K. u. ..., R. S. Družba z neomejeno odgovornostjo ima kapitalske deleže, upnik pa je izkazal, da je imetnik kapitalskega deleža v družbi tudi dolžnik. Na podlagi navedenega je skladno z določbo 165. člena ZIZ upravičen predlagati izvršbo s tem sredstvom. Razlogov, zaradi katerih predlog upnika v tem delu ne bi bil utemeljen, pa sklep sodišča prve stopnje nima, zaradi česar odločitve ni moč preizkusiti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oz. ga razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ( drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ) in ne iz razlogov, ki jih je upnik navedel v pritožbi.

Upnik v pritožbi sicer utemeljeno navaja, da je z izpodbijano odločitvijo sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez pravne podlage razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o., K. u. ..., R. S., z dne 28. 7. 2010, saj je ta že pred izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje postal pravnomočen dne 30. 8. 2010. Prav tako razlogi, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje, v tej fazi postopka ne utemeljujejo zavrnitve predloga za nadaljevanje izvršbe na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o. K. u. ..., R. S. Vendar pa je kljub navedenemu, ob ugotovitvah, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, mogoče sprejeti drugačen, materialnopravno pravilen zaključek, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

V prvem odstavku 165. člena ZIZ je določeno, da se izvršba na delež družbenika opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež (tretji odstavek 165. člena ZIZ).

Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da sklepa o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o., K. u. ..., R. S. (ki ga upnik sicer v predlogu niti ni določno opredelil, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo sodišče prve stopnje), ni bilo mogoče zaznamovati v sodnem registru, saj je Okrožno sodišče v Celju obvestilo izvršilno sodišče, da vpisa ne more izvršiti, ker družba z neomejeno odgovornostjo nima poslovnih deležev, kar pomeni, da je zaradi tega onemogočena pridobitev zastavne pravice upnika. Navedeno pomeni, da je v postopku izvršbe s tem sredstvom nastopila dejanska ovira, zaradi katere izvršbe ni mogoče opraviti, saj je zaznamba sklepa o izvršbi oz. o nadaljevanju izvršbe eno izmed izvršilnih dejanj za opravo izvršbe na delež družbenika v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZIZ. Ob takšnih dejanskih okoliščinah (o katerih je bil upnik s strani sodišča prve stopnje seznanjen z dopisom z dne 13. 10. 2010) pa je materialnopravno pravilna odločitev, da se izvršba s tem sredstvom ustavi, ne da bi se hkrati tudi razveljavil sklep o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o., K. u. ..., R. S. oz. zavrnil upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe s tem sredstvom (prim. 76. člen ZIZ in načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26. 6. 2002). Tudi sicer pa (kapitalski) delež družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo zaradi svoje pravne narave ne more biti predmet izvršbe na delež družbenika (prim. Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 432 - 434 in 446 – 447; V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 303 – 305; A. Galič, M. Jan, H. Jenull, Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 349 - 351).

Ob navedenem je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, kolikor je moralo ob pravilni uporabi materialnega prava spremeniti odločitev sodišča prve stopnje tako, da je izvršbo na delež dolžnika pri družbi S. d. n. o., K. u. ..., R. S.a, zaradi dejanske nemožnosti oprave izvršbe ustavilo (3. točka

365. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ ).

Upnik je dolžan sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj mu ob zgoraj obrazloženem s pritožbo ni uspelo izposlovati zase vsebinsko ugodne(jše) rešitve, prav tako pa ne gre za stroške, potrebne za izvršbo, ki bi mu jih bil sicer dolžan povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).