Jedro

Primarni kriterij za ureditev meje v sodnem postopku je močnejša pravica. V primeru, da so izpolnjeni zakonski pogoji in se šteje, da je meja dokončno urejena v upravnem postopku, velja domneva močnejše pravice po katastrski meji, ki je izpodbojna.

Po utrjeni sodni praksi se meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zasebnim zemljiščem, ureja po kriteriju močnejše pravice - po stanju, kot ga izkazuje kataster.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 10. 2015 uredilo mejo med parcelama št. 4910 in št. 4925/2, obe k.o. ..., tako, da poteka od nespornega mejnika v točki 8364 na štirimeji parcel 4910, 4908, 4925/3 in 4925/2, vse k.o. ..., do mejnika v točki C, ki predstavlja tromejo parcel 4910, 4925/2 in 4926/1, ter se zaključi v mejniku v točki B, ki predstavlja tromejno točko med parcelami št. 4910, 4911 in 4926/1, vse k.o. ..., in odločilo, da je skica z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa (1. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške nepravdnega postopka, stroški izvedenca geodetske stroke pa se razdelijo tako, da polovico trpi predlagateljica, drugo polovico pa prvi nasprotni udeleženec (2. točka izreka).

2. Z dopolnilnim sklepom z dne 6. 11. 2007 (v nadaljevanju dopolnilni sklep) je sklep o stroških dopolnilo tako, da je dodalo 3. točko in prvi nasprotni udeleženki naložilo, da predlagateljici povrne 1.113,81 EUR stroškov nepravdnega postopka.

3. Prva nasprotna udeleženka (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) v pritožbi in njeni dopolnitvi zoper sklep z dne 2. 10. 20171 smiselno uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in mejo določi po katastru tako, da jo uredi po obstoječi mejni točki 8365 (točki B na skici).

Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker skupaj s sklepom ni dobila skice ureditve meje. Sodišče prve stopnje, ki je mejo določilo po pravični oceni, ni upoštevalo kriterijev Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Mejo bi moralo urediti po močnejši pravici, po obstoječi mejni točki 8365 (točki B). Meja je bila namreč že urejena v mejnem ureditvenem postopku v letu 1994, ko je bila predlagateljica še pred razlastitvijo in opravljeno parcelacijo solastnica parcele št. 4925/2 k.o. ... Iz zapisnika geodetske uprave z dne 28. 11. 1994 je razvidno, da je bila na parcelaciji navzoča tudi predlagateljica, ki na potek meje ni imela pripomb. Na skici geodetskega postopka je evidentiran tudi mejnik št. 8365, ki je potrditvi predlagateljice sporen in naj bi ga nasprotna udeleženka odstranila, kar ne drži. Predlagateljici in ostalim solastnikom je bila ob razlastitvi plačana odškodnina za 706 m2, kar je površina parcele št. 4925/2 k.o. ... V predmetnem postopku je predlagateljica kot sporno izpostavila le, da naj bi ji bila plačana odškodnina za manj dreves, kot se jih dejansko nahaja na parceli št. 4925/2, ne pa za manjšo površino, kot jo ta ima. Če za hruško, kot trdi, ni dobila odškodnine, bi jo morala zahtevati v razlastitvenem postopku, ne more pa zaradi tega zahtevati spremembe poteka meje med parcelami.

Zmotno je zavzeto stališče sklepa, da se meje ne more urediti tako, da bi ostala v mejni točki 8365, ker mejnika v času ogleda ni bilo več fizično v zemljišču. Odstranitev mejnika ne spremeni statusa mejne točke in je zato geodet na obravnavi lahko pokazal mejno točko 8365 kot točko poteka katastrske meje.

Z izpodbijanim sklepom je meja premaknjena v škodo zemljišča 4095/2 k.o. ..., ki je javno dobro. Po utrjeni sodni praksi je v takem primeru mejo dopustno urediti le po močnejši pravici, to je po meji, določeni v zemljiškem katastru med mejnima točkama 8364 in 8365. 4. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper dopolnilni sklep in predlaga, da ga sodišče razveljavi oziroma da odloči, da vse stroški nosi predlagateljica. Upoštevaje oba sklepa o stroških je odločitev sama s sabo v nasprotju. Verjetno je bil namen dopolnilnega sklepa v tem, da nasprotna udeleženka svoj polovični delež izpolni tako, da predlagateljici, ki je založila predujem za izvedenca, nakaže polovico stroškov. V kolikor pritožbeno sodišče odločitve o glavni stvari, ki je sicer napačna, ne bo spremenilo, mora spremeniti izrek o stroških, da bo ta jasen in nedvoumen, to je, da je z dodatno tretjo točko nasprotni udeleženki v plačilo naložena polovica stroškov iz druge točke sklepa z dne 2. 10. 2017. 5. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, se opredelila do pritožbenih očitkov in predlagala njeno zavrnitev. Meja je sporna, zato nasprotna udeleženka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je meja že urejena, kot je navedlo že Višje sodišče v Ljubljani v svojem sklepu II Cp 2839/2015. Navedbe nasprotne udeleženke v pritožbi, da je parc. št. 4925/2 k.o. ... javno dobro, so nedovoljena pritožbena novota, saj jih prvič podaja v pritožbi. Iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi bila nepremičnina javno dobro, drug dokaz pa ni bil predložen.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. V pritožbi očitano kršitev, da izpodbijanemu sklepu ni bila priložena skica ureditve meje, je odpravilo že sodišče prve stopnje samo.2

8. Izpodbijani sklep uredi mejo po kriteriju pravične ocene, pritožba pa vztraja, da je treba kot kriterij upoštevati močnejšo pravico. Slednjega utemeljuje s trditvami, da je bila meja že dokončno urejena že v letu 1994 in da je zemljišče parc. št. 4925/2 k.o. ... javno dobro.

9. Kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena) so določeni v 77. členu SPZ. Primarni kriterij za ureditev meje je močnejša pravica (prvi odstavek 77. člena SPZ). Po določbi drugega odstavka 77. člena SPZ pa se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.

10. Po ugotovitvi izpodbijanega sklepa vrednost spornega mejnega prostora ne presega dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti, zato se meja po kriteriju močnejše pravice lahko določi brez soglasja strank (tretji odstavek 77. člena SPZ).

11. Izpodbijani sklep zaključek, da meje ni mogoče določiti po močnejši pravici, temelji le na ugotovitvi, da ob ogledu mejnika na kraju samem, ki je bil vkopan na mejni obravnavi 1994 (očitno gre za točko 83653), ni bilo, zato točke 8365, ki jo je kot katastrsko mejo pokazal izvedenec, ni mogoče upoštevati (6. stran obrazložitve).

12. Pritrditi je pritožbi, da dejstvo, da ob ogledu v mejni točki 8365 ni bilo mejnika, ne pomeni, da meja ni bila dokončno urejena. Iz skice, ki je priložena na zapisniku Geodetske uprave D. dne 28. 11. 1994 (priloga B 5), na katero se pritožba sklicuje, je razvidno, da sta bila med parcelama 4910 in 4925/2 evidentirana mejnika v točki 8364 in (potrditvi predlagateljice) sporni točki 8365. 13. Takrat veljavni Zakon o zemljiškem katastru (v nadaljevanju ZZKat) ni poznal pojma dokončne urejene meje. Uvedel ga je Zakon o evidentiranju nepremičnin državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), ki je v prvem odstavku 100. člena določal, da se meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku po prejšnjih predpisih, štejejo za dokončne, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, ki so določene s predpisano natančnostjo in če iz zapisnikov jasno izhaja, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Sedaj veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) vsebuje (v bistvenem) enako določbo (prvi odstavek 136. člena), pri čemer namesto pojma dokončna meja uporablja pojem urejena meja.

14. Ob izpolnitvi teh pogojev bi se meja štela za urejeno. Drugačno stališče tudi ni zavzeto v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II 2839/2015 z dne 18. 11. 2015 (nanj se sklicuje predlagateljica v odgovoru na pritožbo), v katerem je sodišču prve stopnje naložilo, da mejo uredi po kriterijih 77. člena SPZ.4

15. Sodišče prve stopnje navedenih pogojev zaradi materialnopravno zmotnega izhodišča ni ugotavljalo in je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Vprašanje, ali so (v letu 1994) določene koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, je strokovno vprašanje in ga je treba razčistiti z izvedencem geodetske stroke z ogledom na kraju samem. Izvedenec mora mejo tudi zamejičiti in izdelati ustrezno skico.

16. V primeru, da bi se štelo, da je meja dokončno urejena, bi veljala domneva močnejše pravice. Predlagateljica bi ureditev meje z upoštevanjem drugih kriterijev lahko dosegla le, v kolikor bi navedeno zakonsko domnevo uspela izpodbiti.

17. Pritožba se utemeljeno sklicuje na utrjeno stališče sodne prakse, da je mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zasebnim zemljiščem, treba urediti po kriteriju močnejše pravice, to je po stanju, kot ga izkazuje kataster. Ne držijo trditve predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da nasprotna udeleženka v pritožbi prvič navaja, da je parcela št. 4925/2 k.o. ... javno dobro in da gre zato za nedovoljeno pritožbeno novoto. Nasprotna udeleženka je že v odgovoru na pritožbo predlagateljice zoper sklep N 20/2012 z dne 1. 6. 20155 (list. št. 185 spisa) navajala, da je nepremičnina 4925/2 k.o. ... javno dobro, kar je izkazovala z izpiskom iz zemljiške knjige.6 Niti predlagateljica niti sodišče prve stopnje se do njenih trditev nista opredelila.

18. Ker sodišče ni ugotavljalo odločilnih dejstev, potrebnih za ugotovitev meje na podlagi močnejše pravice, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Manjka obsežen sklop odločilnih dejstev, ki, kot že obrazloženo, narekuje dopolnitev dokaznega postopka, sodišče prve stopnje pa se tudi ni izreklo do pravno odločilnih trditev udeležencev. Z vrnitvijo zadeve v nov postopek tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

19. Posebni napotki sodišču prve stopnje, glede na že obrazloženo, niso potrebni.

20. Posledično zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (2. točka sklepa z dne 2. 10. 2017 v povezavi z dopolnilnim sklepom) in bo o stroških in pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Dopolnitev pritožbe je nasprotna udeleženka vložila po prejemu skice ureditve meje, ki je sodišče prve stopnje pomotoma ni posredovalo skupaj s sklepom 2. 10. 2017 (odredba sodišča z dne 16. 10. 2017). 2 Po njenem prejemu je nasprotna udeleženka v dopolnitvi oziroma popravi pritožbe popravila pritožbeni predlog. 3 Po trditvi predlagateljice je bil mejnik vkopan na mestu, kot ga zatrjuje, to je v oddaljenosti približno 1 metra od tedanje točke 8365. 4 Z njim je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje (sklep z dne 1. 6. 2015), ki je predlog za ureditev meje zavrnilo. 5 Navedeni sklep je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 2839/2015 z dne 18. 11. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. 6 Iz njega je razvidno, da je navedena parcela pridobila status grajenega javnega dobra na podlagi odločbe Občinske uprave Občine Domžale o pridobitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena z dne 19. 2. 2014.