Jedro

Ker vknjižba prepovedi razpolaganja ne predstavlja ovire za tožničin vpis lastninske pravice (do učinkovitega razpolaganja je namreč že prišlo pred začetkom učinkovanja vknjižbe prepovedi razpolaganja), morebitna ugoditev izbrisni tožbi (izbris vknjižbe prepovedi razpolaganja) ne bi mogla pomeniti izboljšanje tožničinega položaja. Aktivna legitimacija tožnice za izbrisno tožbo zato ni podana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženki njene revizijske stroške v znesku 615,52 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je vknjižba prepovedi odsvojitve pri nepremičninah, parc. št. 260/1 in 260/2, k. o. ..., na podlagi sporazuma z dne 24. 8. 1994, II R 664/94 v korist toženke, neveljavna, ter da se pri navedenih nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, in sicer takšno, kot je obstajalo pred vknjižbo prepovedi odsvojitve nepremičnine v korist toženke v zemljiški knjigi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbo ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Toženka je na revizijo odgovorila.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da je zmotno stališče pritožbenega sodišča, da ni aktivno legitimirana. Opozarja na stališče sodne prakse in pravne teorije, da imajo aktivno legitimacijo tudi tisti, ki so nepremičnino izvenknjižno priposestvovali. Legitimacija za vložitev izbrisne tožbe je sedaj izrecno določena z 243. členom Zakona o zemljiški knjigi,(2) ki predstavlja pravno podlago za odločanje v tej zadevi. V zvezi s tem se sklicuje na mnenje Plavšakove v Uvodnih pojasnilih ZZK-1, da se nove procesne in izvedbene materialnopravne določbe ZZK-1 uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve ZZK-1 še ni odločilo. V skladu s prvim odstavkom 246. člena ZZK-1 se pravila ZZK-1 uporabljajo tudi za izbrisno tožbo, o katerih do uveljavitve tega zakona na prvi stopnji še ni bilo odločeno. Zahteva po uporabi prava, ki velja v času odločanja, je razvidna tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Up-395/06-24, U-I-64/07-13. Stališče pritožbenega sodišča o uporabi Zakona o zemljiških knjigah(3)je zato v nasprotju z načelom zakonitosti. Toženka je bila nedobroverna. Ne novi, ne sedanji predpisi o izbrisni tožbi pa takih oseb niso varovali.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V tej zadevi so bila ugotovljena naslednja pravno pomembna dejstva, na katera je revizijsko sodišče, zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP, vezano: Tožnica je z zemljiškoknjižnim lastnikom nepremičnin parc. št. 260/1, sedaj parc. št. 260/1 in 260/2 k.o. ..., A. G. dne 1. 6. 1994 sklenila pisno prodajno pogodbo, ki je vsebovala tudi zemljiškoknjižno dovolilo. V skladu z določili navedene pogodbe je G. plačala kupnino in vse od njenega podpisa dalje oz. od leta 1995 do pomladi leta 2007 na nepremičninah izvrševala dobroverno lastniško posest. Pri navedenih nepremičninah je bila dne 24. 8. 1994 vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist toženkine pravne prednice, P. d. d., na podlagi sporazuma z dne 28. 8. 1994, II R 664/94. Tožnica je dne 17. 2. 2004 pri Okrajnem sodišču v Kranju vložila zemljiškoknjižni predlog za predznambo pridobitve lastninske pravice. Sodišče jo je v letu 2005 pozvalo, da predloži toženkino dovoljenje, da takšen vpis dovoljuje, saj je v njeno korist vknjižena prepoved razpolaganja. Ker tožnica takšnega soglasja ni podala, saj ga toženka ni želela podati, je sodišče njen predlog za predznambo lastninske pravice dne 29. 9. 2005 zavrglo. Okrajno sodišče v Kranju je zavrnilo tožničin ugovor in potrdilo navedeni sklep (sklep Dn št. 979/04 z dne 21. 4. 2006). Višje sodišče v Ljubljani pa je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice (sklep I Cp 4261/2006 z dne 13. 9. 2006). Tožnica je zadevno izbrisno tožbo vložila 22. 11. 2006. 7. Aktivno legitimiran za izbrisno tožbo je tisti, katerega stvarna (oz. obligacijska pravica) je bila zaradi vknjižbe, katere izbris se zahteva, kršena oz. Oškodovana.(4) Tožnica je zatrjevala, da ji vknjižba prepovedi razpolaganja, ki je bila vpisana v korist toženke dne 24. 8. 1994, onemogoča vknjižbo oz. predznambo njene lastninske pravice, pridobljene na temelju prodajne pogodbe z dne 1. 6. 1994. Zemljiškoknjižno sodišče je namreč presodilo, da, ker je tožnica predlagala predznambo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe, na kateri podpis ni bil overjen, je vknjižba prepovedi razpolaganja v korist toženke ovira za dovolitev predlagane predznambe. Pritrditi je revidentki, da vknjižena prepoved razpolaganja predstavlja oviro za dovolitev vpisov na podlagi razpolagalnih pravnih dejanj zemljiškoknjižnega lastnika,(5) saj omejuje njegovo razpolagalno sposobnost, vendar to ne velja v primerih za dovolitev vpisa lastninske pravice, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred dnem učinkovanja vknjižbe prepovedi razpolaganja ali če je bil notarski zapis sestavljen pred tem trenutkom.(6) To pomeni, da ni potrebno, da bi bil tudi predlog za vpis v zemljiško knjigo vložen pred trenutkom, od katerega učinkuje prepoved razpolaganja.(7) Vrhovno sodišče ugotavlja, da sporna vknjižba prepovedi razpolaganja ne more predstavljati ovire za vknjižbo tožničine lastninske pravice, saj je bilo veljavno in popolno zemljiškoknjižno dovolilo tožnici izstavljeno pred začetkom učinkovanja zadevne vknjižbe. Za izvedeno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je bilo v skladu s 33. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih(8) v kritičnem času potrebno, da je odsvojitelj imetnik lastninske pravice in razpolagalno sposoben, ter: - zavezovalni pravni posel; - razpolagalni pravni posel; - in pridobitni način (vpis v zemljiško knjigo(9)).(10) Intabulacijska klavzula, opredeljena v 39. členu ZZK-30, ki je vsebovalo izrecno izjavo tistega, čigar pravica se prenaša, da pristaja na vknjižbo (njen zapis pa je bil lahko obsežen bodisi že v listini, ki je vsebovala zapis zavezovalnega pravnega posla, bodisi v posebni listini - drugi odstavek 39. člen ZZK-30)), je v zadevnem časovnem obdobju (junij 1994) predstavljala razpolagalni pravni posel.(11) Ker torej tedaj notarska overitev podpisa ni bila pogoj veljavnosti razpolagalnega pravnega posla, ostalim zahtevanim zakonskim pogojem pa je bilo zadoščeno, je tožnici izdano zemljiškoknjižno dovolilo popolno oz. sposobno za vknjižbo. To pomeni, da je z izdajo in izročitvijo dovolila, dne 1. 6. 1994, že prišlo do učinkovitega prenosa lastninske pravice v razmerju med tožnico in prodajalcem Golobom. Revidentkino sklicevanje na zahtevo zemljiškoknjižnega sodišča, da bi moralo tožničino zemljiškoknjižno dovolilo izpolnjevati pogoje po ZZK-1 in SPZ, torej, da bi moral biti podpis odsvojitelja notarsko overjen, se izkaže za zmotno. Zemljiškoknjižno sodišče bi namreč moralo pri presoji formalnih pogojev (148. in 149. člen ZZK-1) upoštevati določilo 267. člena SPZ, ki določa, da so pravni posli, ki so bili veljavno sklenjeni pred uveljavitvijo tega zakona, veljavni tudi če ne izpolnjujejo obličnostnih zahteve po tem zakonu. Sprejem SPZ in s tem postavitev pogoja notarske overitve za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila ne vpliva na razpolagalne pravne posle, sklenjene pred njegovo uveljavitvijo. Ker rok za vložitev predloga za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo ni določen, to pomeni, da se tudi po uveljavitvi SPZ lahko predlaga vknjižba katerekoli stvarne pravice z razpolagalnim poslom, ki izpolnjuje zakonske pogoje, predpisane v času njegove sklenitve.(12) Ker vknjižba prepovedi razpolaganja ne predstavlja ovire za tožničin vpis lastninske pravice (do učinkovitega razpolaganja je namreč že prišlo pred začetkom učinkovanja vknjižbe prepovedi razpolaganja), morebitna ugoditev izbrisni tožbi (izbris vknjižbe prepovedi razpolaganja) ne bi mogla pomeniti izboljšanje tožničinega položaja. Aktivna legitimacija tožnice za izbrisno tožbo zato ni podana.(13) Tožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na priposestvovanje, saj to ni nastopilo do trenutka vknjižbe, katere izbris se zahteva. Glede na navedeno se ostale revizijske navedbe izkažejo za nerelevantne.

8. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 615,52 EUR predstavlja stroške, ki jih je imela tožena stranka z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 58/2003 in nasl., v nadaljevanju ZZK-1. Op. št. (3): Službene novine Kraljevine Jugoslavije z dne 1. 7. 1930, št. 146/LII/307, v nadaljevanju ZZK-30. Op. št. (4): Primerjaj prvi odstavek 68. člena ZZK-30. Podobno tudi prvi odstavek 101. člena ZZK (Zakon o zemljiški knjigi, Ur. list RS, št. 33/1995 in 50/2002, v nadaljevanju ZZK) in prvi odstavek 243. člena ZZK-1. Primerjaj tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS III Ips 120/2004 z dne 13. 9. 2005 in II Ips 225/2000 z dne 26. 10. 2000. Op. št. (5): Primerjaj prvi odstavek 104. člena ZZK-30 oz. 5. točko prvega odstavka 86. člena ZZK oz. 4. točko prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Op. št. (6): Primerjaj prvi odstavek 99. člena ZZK-1 ter Plavšak, N., v Plavšak, N., Frantar, T., Juhart, M., Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV, Ljubljana 1998, str. 67-68, 179 in 180; Vrenčur, R., Prikaz pomembnejših institutov zemljiškoknjižnega prava, Podjetje in delo, 2007, št. 5, str. 829 in nasl. Op. št. (7): Vrenčur, R., Prikaz pomembnejših institutov zemljiškoknjižnega prava, Podjetje in delo, 2007, št. 5, str. 829 in nasl. Op. št. (8): Ur. list SFRJ, št. r. l. SFRJ, št. 6/80, v nadaljevanju ZTLR.

Op. št. (9): Primerjaj sodbo in sklep II Ips 167/2000 z dne 5. 10. 2000. Op. št. (10): Primerjaj Plavšak, N., v Plavšak, N., Frantar, T., Juhart, M., Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV, Ljubljana 1998, str. 114. Op. št. (11): Ibidem. Primerjaj Keresteš, T., Zemljiškoknjižno dovolilo in razpolagalni pravni posel, Pravna praksa 2000, št. 50, str. 15 in nasl. ZZK, ki se je uporabljal od 16. 7. 1995, je opustil zahtevo po intabulacijski klavzuli; listina, ki je bila podlaga za vknjižbo, je morala vsebovati veljaven pravni temelj, podpis osebe, katere pravica se prenaša, pa je moral biti overjen (21. in 22. člen ZZK).

Op. št. (12): Primerjaj Juhart, M., v Juhart, M., Tratnik, M., Vrenčur, R. (rd.), Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV, Ljubljana 2004, str. 1044. Op. št. (13): Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 38/2007 z dne 3. 12. 2009 in II Ips 6/2008 z dne 18. 2. 2010.