Jedro

Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izreka spremeni tako, da se sedaj1 I. In II. točka glasita: „ 1. Tožencu se prepoveduje razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom, ki se v zemljiški knjigi na dan 16. 9. 2014 vodi pod Dn. št. 269559/2013 in z zaznamovanim vrstnim redom, ki se na dan 16. 9. 2014 v zemljiški knjigi vodi pod Dn. št. 269669/2013, pri nepremičninah: posamezni deli v stavbi ..., k. o. ..., ID ...

2. Tožencu se prepoveduje naložitev notarju, da v njegovem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ki se v zemljiški knjigi na dan 16. 9. 2014 vodi pod Dn. št. 26955/2013 in vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ki se v zemljiški knjigi na dan 16. 9. 2014 vodi pod Dn. št. 269669/2013. 3. Notarju A. A. se prepove izvršitev naloga toženca ali novega upravičenca, na katerega je toženec prenesel oba ali en zaznamovani vrstni red, da vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ki se v zemljiški knjigi vodita pod Dn. št. 269559/2013 in Dn. št. 269669/2013.“

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe in tožencu prepovedalo, da v svojem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ki se v zemljiški knjigi vodi pod Dn št. 269559/2013 in Dn št. 269669/2013 (točka I/1 izreka), notarju A. A. pa je prepovedalo izvršitev takšnega naloga toženca (točka I/2 izreka). Tožnikov predlog je zavrnilo v delu, s katerim je želel doseči tudi prepoved toženčevega razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom in prepoved notarju A. A., da izvrši nalog novega upravičenca, na katerega je (bi) toženec prenesel oba ali en zaznamovani vrstni red, da vloži vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu. Menilo je, da tožnik ni izkazal predpostavke (verjetno izkazane) nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja toženca sicer uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena.

2. Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje tožnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določil postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi v celoti. Meni, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je zaradi zaznambe vrstnega reda podana nevarnost dodatne obremenitve ali celo odtujitve nepremičnine s strani toženca, vendar je hkrati spregledalo, da je lahko predlagatelj vpisa v zaznamovanem vrstnem redu tudi (bodoči) pridobitelj nepremičnine oziroma hipotekarni upnik, na katerega je prenosnik oziroma zastavitelj nepremičnine prenesel zaznambo vrstnega reda. Poudarja, da je s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da ima toženec namen z zaznambo vrstnega reda razpolagati. Nevarnost tako izhaja iz vloženih in vpisanih zaznamb vrstnega reda, ki tožencu omogočajo razpolaganje z nepremičninami v zaznamovanem vrstnem redu. Dokaz, ki ga sodišče prve stopnje zahteva od tožnika, in sicer da je toženec notarju že podal izjavo o prenosu zaznambe vrstnega reda oziroma ima ta namen, je nemogoč, saj tovrstne izjave niso javno dostopne. Poudarja, da bi se s takšno namero lahko seznanil šele, ko bi bil že podan predlog za vpis lastninske pravice oziroma hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu, kar bi bilo prepozno. Predlog pridobitve pravice v zaznamovanem vrstnem redu, čeprav vložen kasneje, namreč učinkuje za nazaj (od trenutka zaznambe) in omogoča izbris zaznambe prepovedi odtujitve oz. obremenitve nepremičnine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da izdana prepoved odtujitve in obremenitve v konkretnem primeru ne predstavlja zadostnega zavarovanja v razmerju do zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke in/ali lastninske pravice. Če bo namreč toženec predlagal vknjižbo ali predznambo lastninske pravic in/ali hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu, začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve z dne 1. 4. 2014 vpisa ne bo mogla preprečiti, saj vknjižba ali predznamba učinkujeta od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda (od 27. 12. 2013).(1) Pritrditi pa velja pritožniku, da že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati. To nenazadnje ugotovi tudi sodišče prve stopnje (primerjaj 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), zmotno pa šteje, da takšne nevarnosti tožniku ni uspelo izkazati tudi glede prenosa zaznambe vrstnega reda na novega upravičenca. Kot pravilno poudarja tožnik, predlagatelj vpisa v zaznamovanem vrstnem redu ni nujno le lastnik nepremičnine, temveč tudi novi upravičenec (2. točka šestega odstavka 70. člena ZZK-1 in 128. člen ZZK-1). Ob tem velja dodati, da je toženec v zemljiško knjigo že vknjižen kot lastnik nepremičnin(2), zato za ponovno vknjižbo v zemljiško knjigo v zaznamovanem vrstnem redu ne more imeti interesa. Ravno zato obstoji nevarnost, da bo z zaznamovanima vrstnima redoma razpolagal ter tako omogočil novemu upravičencu, da skrbniškemu notarju naloži, da v njegovem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu. Ker takšni predlogi notarju niso razvidni iz javnih evidenc, pritožnik utemeljeno opozarja, da je s strani sodišča prve stopnje zahtevano dokazno breme zanj pretirano. V nasprotju s predpostavko iz drugega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), upniku nedenarne terjatve ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje v tej smeri dalo tak rezultat. Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ namreč ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna,(3) zato v konkretnem primeru za izkazanost njenega obstoja zadošča že samo dejstvo, da toženec z zaznamovanim vrstnim redom lahko razpolaga. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo v celoti (tretja točka 365. člena ZPP).

5. Na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP je za odločitev o stroških pritožbenega postopka pristojno sodišče prve stopnje (s končno odločbo).

Op. št. (1): Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, odloči, da vknjižba oziroma predznamba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda (četrti odstavek 74. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

Op. št. (2): Natančna označba nepremičnin izhaja iz izreka sklepa.

Op. št. (3): Primerjaj Plavšak, N. in ostali, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem sporu, GV Založba 2001, str. 95.