Jedro

Pritožnik pravilno navaja, da znašajo materialni stroški (kadar niso obračunani v dejanski višini) 2 odstotka od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk (tretji odstavek 11. člena OT).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 2.280,28 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

II. Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IX Pg 589/2022 z dne 18. 10. 2022 dopolnilo tako, da se doda II. odstavek, s katerim je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.294,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožena stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopolnilo sklep z dne 18. 10. 2022, s katerim je postopek ustavilo, in sicer tako, da je odločilo še o stroških postopka, o katerih ni odločilo s sklepom o ustavitvi postopka. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da se ne strinja z višino stroškov, zlasti v delu, ki se nanaša na materialne stroške. Pri tem pravilno navaja, da znašajo materialni stroški (kadar niso obračunani v dejanski višini) 2 odstotka od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife).

6. Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo 3000 točk nagrade za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi, 60 točk za izdatke za poštne in telefonske storitve, skupno 3060 točk, 22% DDV ter 55,00 EUR iz naslova plačane sodne takse. Upoštevajoč vrednost točke 0,6 EUR je tako toženi stranki priznalo skupno 2.294,92 EUR. Glede na število priznanih točk pa je izračun sodišča prve stopnje glede materialnih stroškov nepravilen: 2% od vrednosti 1000 točk znaša 20 točk, skupaj z 1% od vrednosti 2000 točk, kolikor znaša presežek, pa 40 in ne 60 točk, kot je to navedlo sodišče prve stopnje. To pomeni, da je pritožba tožeče stranke v tem delu utemeljena.

7. V čem naj bi bili "drugi" stroški napačno odmerjeni, tožeča stranka ni pojasnila. Kot pa izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje toženi stranki – poleg materialnih stroškov – priznalo le še stroške za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi, DDV in stroške sodne takse. Ker pritožba v tem delu ne navaja razlogov, v čem naj bi bili navedeni stroški nepravilni, višje sodišče na pritožbeno navedbo o napačno odmerjenih "drugih" stroških ne more odgovoriti.

8. Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Stranki se torej povrnejo le potrebni, ne pa vsi stroški, pri čemer so potrebni stroški tisti, ki so pripomogli k odločitvi sodišča. Ker v primeru stroškov odgovora na pritožbo, ki ga je vložila tožena stranka, ne gre za takšne stroške, je le-te dolžna nositi sama.