Jedro

Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj.

Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo vlogo upnika z dne 3. 1. 2018 za nadaljevanje izvršbe na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnika ter z rubežem in cenitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi tako, da se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžniku pa se naložijo v plačilo vsi stroški postopka v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ocenjuje, da je sodišče napačno enačilo pojem konca izvršilnega postopka, ki ga določa tretji odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), z ustavitvijo postopka. V tej zvezi citira sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 466/2016. Meni, da je potrebno določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ tolmačiti na način, da se izvršilni postopek konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. V konkretnem primeru to pomeni, da njegov predlog z dne 3. 1. 2018 o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ni bil vložen prepozno, saj je bil podan znotraj 15-dnevnega roka za posredovanje novih podatkov o transakcijskem računu dolžnika, ki je bil določen v sklepu naslovnega sodišča z dne 14. 12. 2017. V posledici slednjega izvršilni postopek ni bil končan ob izteku 8 dnevnega roka za pritožbo zoper navedeni sklep, temveč je bil s tem postopek ustavljen, ne pa tudi končan. Postopek je bil končan po izteku 15 dnevnega roka ki je bil postavljen za posredovanje podatkov o drugem transakcijskem računu dolžnika, torej 3. 1. 2018, pod pogojem, da do tega datuma ne bi opravil nobenega procesnega dejanja. Ker pa je v tem roku predlagal nadaljevanje z dodatnim sredstvom izvršbe, je neutemeljen sklep sodišča prve stopnje, da se takšen predlog kot prepozen zavrže. Izvršilni postopek še ni bil končan, zato je predlog vložil pravočasno in bi ga sodišče prve stopnje moralo vsebinsko obravnavati. Kljub navedenemu pa je tudi sam opravil poizvedbe o dolžnikovi pokojnini in vrednostnih papirjih ter ugotovil, da dolžnik s takšni premoženjem ne razpolaga. Čeprav je njegova pritožba utemeljena, bo odločitev sodišča prve stopnje de facto enaka, z razliko, da bo njegov predlog z dne 3. 1. 2018 zavrnjen. Zato v okviru pritožbe podaja tudi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom rubežem in cenitvijo premičnin dolžnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje vlogo upnika z dne 3. 1. 2018, s katero je predlagal razširitev izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih prejemkov ter rubežem in cenitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev, zavrglo kot prepozno. Ugotovilo je, da je bil sklep o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet z dne 14. 12. 2017, kot edinemu dovoljenemu sredstvu, upniku vročen 18. 12. 2017, ta pa je razširitev izvršbe predlagal šele 3. 1. 2018, torej po poteku 8-dnevnega roka za pritožbo. Dodalo je, da v kolikor bi njegov predlog vsebinsko obravnavalo, bi ga zavrnilo, saj dolžnik ni zaposlen in tudi ni imetnik vrednostnih papirjev.

Glede na listine v spisu ter zakonska določila je povzetemu pritrditi.

6. Skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zakon torej uporablja pojem do konca postopka. Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj.

7. Iz načelnega pravnega mnenja občne seja Vrhovnega sodišča RS z dne 26.6.2002 izhaja: »da je ustavitev izvršbe način končanja izvršilnega postopka. Normalno se postopek konča, kadar je upnik v celoti poplačan, lahko pa se konča, še preden se je začela faza opravljanja izvršbe, če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. Ustavitev izvršbe pomeni konec faze opravljanja izvršbe, kadar upnikove terjatve iz pravnih ali dejanskih razlogov ni bilo mogoče izvršiti. Zakon določa vrsto primerov, ko se izvršilni postopek ustavi.« Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013 izhaja, da teorija in sodna praksa ustavitve izvršbe ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka. Ta je namreč končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.

8. V obravnavanem primeru je upnik v vlogi z dne 3. 1. 2018 podal predlog za razširitev izvršbe na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnika ter z rubežem in cenitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev Ta vloga je bila, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, vložena po poteku pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, kot edinemu dovoljenemu sredstvu izvršbe. S potekom pritožbenega roka se je upoštevajoč, da je bila s sklepom o izvršbi dovoljena zgolj izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ter v nasprotju s stališčem pritožnika, ustavila tako izvršba kot tudi izvršilni postopek. Sodišče je v obrazložitvi sklepa z dne 14. 12. 2017, s katerim je ustavilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, sicer pravilno povzelo šesti odstavek 141. člena ZIZ, ki določa, da če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik sredstva, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novi organizaciji za plačilni promet, vendar navedene določbe, v nasprotju s pritožbenim zavzemanjem, ni mogoče razlagati tako široko, da je upnik s tem tudi upravičen, da lahko po poteku roka za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršbe na edino dovoljeno sredstvo izvršbe in znotraj roka za posredovanje dolžnikovega računa in organizacije za plačilni promet (15 dni), utemeljeno predlaga tudi nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe. Zgoraj citirana določba je namreč umeščena v poglavje, kjer so določbe o izvršbi na denarno terjatev dolžnika oziroma podrobneje določbe o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, zato upnikovih možnosti, da prepreči ustavitev izvršbe in s tem tudi izvršilnega postopka, po poteku pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi izvršbe na edino dovoljeno sredstvo, ne gre širiti izven meja, ki so določene v tem členu. Dejstvo je, da upnik v vlogi z dne 3. 1. 2018 ni navedel podatkov o dolžnikovem računu in organizaciji za plačilni promet, zato sodišče tudi ni imelo podlage za razveljavitev sklepa o ustavitvi izvršbe in nadaljevanje oprave izvršbe pri novi organizaciji za plačilni promet, kar bi hkrati pomenilo, da bi bila upnikova vloga z dne 3. 1. 2018 o razširitvi izvršbe na nova izvršilna sredstva po tretjem odstavku 34. člena ZIZ, pravočasna.

9. Zato pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da je bil ob vložitvi predloga za razširitev izvršbe z dne 3. 1. 2018 izvršilni postopek, četudi je bila izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet pravnomočno ustavljena, še v teku, saj glede na zgoraj navedeno, upnik procesnih dejanj po poteku roka za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, razen točno določenih v šestem odstavku 141. člena ZIZ, ni mogel več opravljati. Pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe z edinim izvršilnim sredstvom, izdanega zaradi neuspešnosti izvršbe s tem izvršilnim sredstvom, pomeni tudi končanje izvršilnega postopka.1 Ker je bil predlog za nadaljevanje izvršbe z novima izvršilnima sredstvoma vložen po koncu izvršilnega postopka, je slediti zaključku sodišča prve stopnje, da je bil upnikov predlog z dne 3. 1. 2018 prepozen.

10. Dodati je, da pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z rubežem in cenitvijo premičnin dolžnika, ki ga je podal v pritožbi (5. člen ZIZ).

11. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).

1 Glej VSL sklep I Ip 4393/2007 z dne 30. 1. 2008, VSC sklep I Ip 525/2009 z dne 9. 10. 2009. VSL sklep I Ip 2737/2011 z dne 19. 9. 2011;