Jedro

Določbe 12. člena ZDen se ne nanašajo na primere iz 3. odstavka 9. člena tega zakona.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US), zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 23.2.2007 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 14.5.2007. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo za denacionalizacijo zemljišča, parc. št. 179/3, 169/2, 167/4, 179/1, 168/1, 179/74 in 168/20, vse k.o..., podržavljenih A.C., ki sta jo vložili L.R., roj. B. (tožnica), in R.C. Tožena stranka je pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnila.

Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke in v obrazložitvi izpodbijane sodbe sledi utemeljitvi upravnega akta (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Strinja se s stališčem obeh upravnih organov, da pri tožnici uporaba 12. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ne pride vpoštev zato, ker gre pri njenem pravnem predniku, dedu A.C., za osebo iz 3. odstavka 9. člena ZDen. Glede na ugotovitev v pravnomočni odločbi Upravne enote Ljubljana z dne 10.4.2002, je bil A.C. dne 6.4.1941 domovinsko pristojen v občini P. na Hrvaškem. Pri stališču, da v obravnavanem primeru ni mogoče vračanje premoženja po 12. členu ZDen, se je sodišče prve stopnje sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS.

Tožnica v reviziji zoper izpodbijano sodbo uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Ne strinja se s stališčem, da se je prejšnji lastnik obravnavanega premoženja A.C. štel za hrvaškega državljana, ker to iz odločbe o ugotavljanju njegovega državljanstva ne izhaja in v zvezi s tem ponovi tožbene navedbe. Napačno je uporabljeno materialno pravo, in sicer 12. člen ZDen. Ta se po njenem mnenju sklicuje na celotno besedilo 9. člena ZDen, ne pa zgolj na prva dva odstavka. Ponovno poudarja, da če bi bil namen zakonodajalca skrčiti krog vstopnih upravičencev, bi spremenil tudi 12. člen ZDen, tega pa kljub temu, da je imel na razpolago dovolj časa, ni storil. Z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93, je bilo besedilo 2. odstavka 12. člena ZDen delno črtano. Po njenem mnenju je bila tako uporaba 12. člena ZDen razširjena na vse osebe iz 9. člena ZDen, kar pomeni, da je bil osnovni namen zakonodajalca širiti krog upravičencev, kar je tudi v skladu z temeljnim namenom in osnovnim načelom ZDen - popravo krivic in ne povzročanju novih. Upoštevaje dejstvo, da je teleološko redukcijo treba uporabljati ozko in v skladu z namenom, ki ga zakon zasleduje, je ta institut v konkretnem primeru nepravilno uporabljen. Izključitev uporabe 12. člena ZDen za primere iz 3. odstavka 9. člena ZDen za t.i. nadomestne upravičence, ki so slovenski državljani, ne pripomore k doseganju namena retorzije. Celo dedičem nelojalnih oseb se priznava pravica do denacionalizacije, ta pravica pa dedičem oseb, ki so bivši državljani SFRJ, ni priznana. Glede na navedeno je očitno, da bi se morala taka pravica priznavati tudi njim, in sicer že na podlagi osnovnih ustavnih načel oziroma pravic iz 14. člena in pravic iz 22. člena Ustave RS, v nasprotnem primeru so ta načela oziroma pravice kršene. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS reviziji ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrne v novo sojenje. Revizija ni utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali lahko kot upravičenka po prejšnjem lastniku A.C., ki po podatkih spisov po 9.5.1945 ni pridobil slovenskega državljanstva (odločba Upravne enote Ljubljana z dne 10.4.2002), kot nadomestna upravičenka (12. člen ZDen) vstopi njegova vnukinja L.R., roj. B., za katero je ugotovljeno, da je štela za jugoslovansko in slovensko državljanko (odločba Upravne enote Ljubljana z dne 1.10.2004), in sicer, ali je takšen vstop možen glede na določbo 3. odstavka 9. člena ZDen.

Po določbah 12. člena ZDen je v primeru, če oseba iz 9. člena ni upravičenec po tem zakonu, upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da se 12. člen ZDen ne nanaša na primere iz 3. odstavka 9. člena tega zakona. Drugačna razlaga 12. člena v zvezi s 3. odstavkom 9. člena ZDen, kot ga je razlagalo sodišče prve stopnje, bi bila v nasprotju z namenom novele ZDen-B, ki je v 9. členu vgradila nov 3. odstavek. Ta onemogoča vračanje podržavljenega premoženja prejšnjim lastnikom, ki so bili ob podržavljenju jugoslovanski državljani in so imeli to državljanstvo tudi na dan 9.5.1945, če taka pravica ni priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je prejšnji lastnik premoženja. Ta določba je bila, kot izhaja iz obrazložitve novele ZDen-B, v ZDen vnesena zato, da bi se vzpostavilo med državami razmerje vzajemnosti glede vračanja premoženja, s katerim naj bi se zagotovil slovenskim državljanom položaj upravičenca v državah, ki imajo zakonsko ureditev vračanja podržavljenega premoženja, in katerih državljanom ZDen daje položaj upravičenca. Vrhovno sodišče RS je v svoji sodni praksi (I Up 1145/2006-5, I Up 542/2004-9, I Up 317/2006, II Ips 394/2005) že večkrat pojasnilo, da se sicer zdi, da se 12. člen ZDen sklicuje na 9. člen ZDen kot celoto, vendar je bilo besedilo 12. člena ZDen uzakonjeno še pred novelo ZDen-B. Ob noveliranju 9. člena ZDen pa 12. člen ZDen ni bil noveliran in torej ni bil usklajen z zakonodajnim ciljem, ki ga je Slovenija zasledovala z novelo 9. člena ZDen. To pa iz razloga, ker zakoncu oziroma dedičem prvega dednega reda ob takšni dikciji 12. člena ZDen niti ne bi bilo treba izpolnjevati pogoja slovenskega državljanstva, ki je nosilni pogoj, na katerem temelji 3. odstavek 9. člena ZDen, kar bi pomenilo izničenje namena zakonodajalca, ki ga je zasledoval ob noveliranju 9. člena ZDen.

Po presoji revizijskega sodišča takšna razlaga 12. člena ZDen ne pomeni neenakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS in ni kršeno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Takšna razlaga 12. člena ZDen zgolj dosledno sledi namenu in vsebini določbe 3. odstavka 9. člena ZDen, za katero je zakonodajalec utemeljil potrebnost razlikovanja med prejšnjimi lastniki in je temu pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS (odločba, št. U-I-326/98). Iz istih razlogov revizijsko sodišče meni, da razlikovanje pravnih naslednikov (zakonca in dedičev prvega dednega reda po 12. členu ZDen) glede na državljanski status prejšnjega lastnika, ki ga specialno urejajo določbe 9. člena ZDen, ne pomeni neutemeljenega razlikovanja.

Ker je treba revizijo zavrniti že iz navedenega razloga, se revizijsko sodišče do drugih revizijskih navedb ni opredelilo.

Izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in je njeno pravilnost in zakonitost mogoče presoditi, zato revizijsko sodišče kot neutemeljene zavrača revizijske trditve o tem, da naj bi sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (3. odstavek 75. člena ZUS-1). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.