Jedro

V obravnavanem primeru gre za izrek inšpekcijskega ukrepa revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu zaradi nelegalne gradnje. Tudi zato revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more utemeljevati s pavšalnim in neizkazanim navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa, s katerim se odpravlja protipravno stanje, ki ga je ustvaril sam.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po odvetniku dne 14. 8. 2009 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z zelo hudimi posledicami, ki bi jo zanjo imela odstranitev objektov, ki ju uporablja izključno za skladiščenje blaga. Tako bi bilo ogroženo poslovanje podjetja oziroma bi to privedlo celo do prenehanja poslovanja in delovnih razmerij. Utrpela bi tudi izgubo sredstev, ki jih je izvajalcu postavitve montažnih objektov poravnala kot vrednost pogodbenih del. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo inšpektorice Inšpektorata RS okolje in prostor, Območne enote C. z dne 3. 10. 2008. Prvostopni upravni organ je s citirano odločbo tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu naložil ustavitev gradnje dveh jeklenih objektov na zemljišču parc. št. 123 in 456 k.o. P. (1. točka izreka); ter odstranitev jeklenih objektov iz 1. točke izreka te odločbe in vzpostavitev prejšnjega stanja obstoječih funkcionalnih objektov do 1. 3. 2009 (2. točka izreka); tožečo stranko je opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah (3. točka izreka); za objekt iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe pa je izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. Drugostopni upravni organ je z odločbo z dne 22. 10. 2008, odpravil 2. točko izreka prvostopne odločbe in jo nadomestil z novo 2. točko, tako da je določil, da mora inšpekcijski zavezanec do 1. 3. 2009 odstraniti jeklena objekta iz 1. točke izreka te odločbe in vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške, v ostalem je pritožbo zavrnil ter odločil, da stroški postopka niso nastali.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, na primer v sklepu Up 858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up 1186/2008-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej.

6. V obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča revident zelo hudih posledic zase ni izkazal z navedbami, da bi bilo zaradi odstranitve montažnih hal, ki se uporabljajo izključno za skladiščenje blaga, ogroženo njegovo poslovanje, oziroma da bi to lahko privedlo do prenehanja poslovanja in delovnih razmerij, ker so te trditve pavšalne, ni pa niti izkazal, da za ta namen ne bi mogel pridobiti drugih legalno zgrajenih skladišč. V obravnavanem primeru gre za izrek inšpekcijskega ukrepa revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu zaradi nelegalne gradnje. Tudi zato revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more utemeljevati z navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa, s katerim se odpravlja protipravno stanje, ki ga je ustvaril sam. Glede na navedeno revident ni izkazal obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Izdaja začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1, ki določa, da Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za njeno izdajo, ena od njih je tudi dovoljenost revizije. V obravnavanem primeru je bila revizija kot nedovoljena zavržena. Ker procesna predpostavka (dovoljenost revizije) ni izpolnjena, posledično ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljeno.

K III. točki izreka:

10. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).