Jedro

Glede na 53. člen ZPIZ-2 lahko vdova po umrlem zavarovancu oz. uživalcu pravic pridobi vdovsko pokojnino, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali do njegove smrti postala popolnoma nezmožna za delo, ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če je ob smrti zakonca dopolnila vsaj 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. V obravnavani zadevi ni podan nobeden od navedenih dejanskih stanov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Tožnica je namreč na dan smrti pokojnega dopolnila le 44 let in 9 dni starosti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do vdovske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 13. 4. 2016 in št. ... z dne 19. 11. 2015 ter priznanje pravice do vdovske pokojnine. Presodilo je, da sta izpodbijani zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

Izpodbijanih zavrnilnih odločb tožene stranke, izdanih na podlagi ZPIZ-2 ne priznava. Bila je soproga pokojnega A.A., ki jo je do svoje smrti preživljal, saj je zelo zbolela. Sklicuje se na obrazložitev odločbe št. ... z dne 31. 5. 2012 po kateri vdova, ki dopolni starost 48 let in nastopi čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine pri 53 letih starosti. Čeprav takrat te starosti ni izpolnila, zdaj ima ta leta in izpolnjuje pogoje za vdovsko pokojnino. Meni, da je bilo dejansko stanje že tedaj napačno ugotovljeno, ker je bil spregledan datum smrti moža. Izgledalo je, kot da je bila zahteva vložena pred njegovo smrtjo, kar naj bi imelo za posledico nepravilno uporabo materialnega prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja nobenih takšnih dejstev, niti ni ponudila kakršnihkoli relevantnih dokazov, da bi lahko sploh nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe. Ta je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe dodaja naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(2) (ZPIZ-2), ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje. Pravico do vdovske pokojnine po ZPIZ-2 je mogoče priznati, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji na strani umrlega in zavarovanega družinskega člana. Glede na 53. člen ZPIZ-2 lahko vdova po umrlem zavarovancu oz. uživalcu pravic pridobi vdovsko pokojnino, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali do njegove smrti postala popolnoma nezmožna za delo, ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če je ob smrti zakonca dopolnila vsaj 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. V obravnavani zadevi ni podan nobeden od navedenih dejanskih stanov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

6. Dejstvo je, da je uživalec invalidske pokojnine A.A. umrl 25. 2. 2008, in da je tožnica, ki je rojena 16. 2. 1964, na dan njegove smrti dopolnila 44 let in 9 dni starosti. Z izpodbijanima odločbama je bila tako zahteva na temelju ZPIZ-2 v predsodnem upravnem postopku zakonito zavrnjena in iz istih materialnopravnih razlogov z izpodbijano sodbo tudi tožbeni zahtevek.

7. Takšna odločitev je materialnopravno povsem pravilna, saj so z ZPIZ-2 določeni ostrejši pogoji za pridobitev pravice na strani zavarovanega družinskega člana, kot v prej veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(3) (ZPIZ-1). Tožnica namreč ni izpolnjevala pogojev za priznanje vdovske pokojnine niti po ZPIZ-1. Njena prva zahteva, vložena 20. 2. 2009(4) je bila v predsodnem postopku pravnomočno zavrnjena. Ponovna zahteva, vložena 5. 9. 2011 je bila pravnomočno zavržena z upravnima aktoma z dne 23. 2. 2012 in 31. 5. 2012, potrjenima tudi v sodno socialnem sporu(5). Že z navedenima pravnomočnima sodnima odločbama je bilo razčiščeno tudi, da pri tožnici do moževe smrti oz. vsaj v enem letu po njegovi smrti ni prišlo do popolne nezmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo.

8. Tožničino materialno naziranje, da je s potekom časa izpolnila starostni pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, je zmotno in zato nesprejemljivo, saj mora biti ta pogoj izpolnjen na dan smrti zavarovanca ali uživalca pravice.

9. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.

(4) Čeprav je v obrazložitvi pravnomočne odločbe št. ... z dne 6. 4. 2009 očitno pomotoma zapisan datum 20. 2. 2008, kar ni imelo nobenega vpliva na odločitev samo.

(5) Sodba opr. št. XII Ps 1571/2012 z dne 18. 9. 2013, potrjena s sodbo Psp 503/2013 z dne 6. 3. 2014.