Jedro

Glede na to, da po določbah ZUP/86, ki se uporablja v postopku denacionalizacije, pritožba zoper sklep o izločitvi uradne osebe izrecno ni predvidena, je sklep, s katerim se zavrne zahteva stranke za izločitev uradne osebe, dovoljeno izpodbijati le s pritožbo zoper odločbo o denacionalizaciji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnice zoper sklep Upravne enote A, št. ... z dne 18. 6. 2004, s katerim je bil zavrnjen predlog tožnice za izločitev uradne osebe ZZ, pooblaščene za vodenje postopkov denacionalizacije v Upravni enoti A, v zadevi vračanja kmetijskega zemljišča denacionalizacijske upravičenke BB pod št. .... V obrazložitvi tožena stranka navaja, da Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/00, v nadaljevanju ZDen) ne vsebuje posebnih procesnih določb o izločitvi uradne osebe v postopku denacionalizacije, zaradi česar v zvezi z navedenim vprašanjem veljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 47/86, v nadaljevanju ZUP/86), ki se po določbi 2. odstavka 6. člena ZDen uporablja v postopku denacionalizacije, razen za tista posamezna procesna vprašanja, glede katerih vsebuje določbe ZDen. ZUP/86 v 222. členu določa, da je zoper sklep, s katerim se odloči o vprašanjih, ki se tičejo postopka, dovoljena posebna pritožba samo takrat, kadar je z zakonom to izrecno določeno. Iz 46. člena ZUP/86, ki ureja vprašanje izločitve, izhaja, da posebna pritožba zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva stranke za izločitev uradne osebe, ni predvidena, v primeru odrejene izločitve pa je izrecno izključena. Ker pritožba v obravnavanem primeru ni bila dovoljena, je tožena stranka pritožbo tožnice zavrgla na podlagi 1. odstavka 239. člena ZUP/86, tožnica pa bo lahko sklep prvostopnega upravnega organa izpodbijala v morebitni pritožbi zoper odločbo o denacionalizaciji na podlagi 3. odstavka 222. člena ZUP/86. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnega prava (neupoštevanje 44. člena ZUP/86) in navaja, da je bila s pravnim poukom prvostopne odločbe napotena na pritožbo. Prvostopni upravni organ se je v obrazložitvi skliceval na 42. člen ZUP/86, popolnoma pa je prezrl 44. člen ZUP/86, ki omogoča izločitev uradne osebe na zahtevo stranke v primeru, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti in ne le iz taksativno naštetih razlogov v 42. členu ZUP/86. Kot je razvidno iz dokumentacije v denacionalizacijskem spisu, je bilo postopanje uradnice ZZ, ki je postopek vodila, vseskozi pristransko in nekorektno, zaradi česar je podan razlog za njeno izločitev. ZZ je na ustni obravnavi z dne 27. 1. 2004 (potem ko je iz nerazumljivih razlogov dopustila odsotnost predstavnika SOD-a in predstavnika Državnega pravobranilstva) nezakonito zastopala interese CCC KŽK A, namesto interese Sklada SKZGRS. Pri tem je nerazumljivo vsiljevala vrnitev nacionaliziranega zemljišča v solastniškem deležu zelo velikega števila solastnikov, kar je popolnoma neprimerljivo s položajem, ki so ga imeli kot lastniki parcel ... in ... k.o. V pred nacionalizacijo. ZZ ji je na obravnavi dne 27. 1. 2004 celo grozila, da bo v primeru odklonitve zelo majhnega delčka solastnine na CCC KŽK A, izgubila možnost pridobiti nadomestno zemljišče kot tudi drugo obliko odškodnine, kar je zadosten razlog za njeno izločitev po 44. členu ZUP/86. Njen predlog, da se ji vrne parcela ..., je ZZ odpravila z neresnično trditvijo, da je parcela ... k.o. A del kompleksa, ki se ne vrača. Vse sosednje parcele okrog parcele ... k.o. A (ki jo je na predlog predstavnice Sklada našla sama) so bile že vrnjene v denacionalizacijskih postopkih, razen omenjene, katere denacionalizacijski upravičenec se je strinjal z odškodnino v obliki obveznic. Prepričana je, da bo drug uradnik bolj kooperativen in nepristranski pri vodenju upravnega postopka vrnitve nadomestnega zemljišča v naravi. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za sporno odločitev o predlogu za izločitev uradne osebe v postopku denacionalizacije po denacionalizacijski upravičenki BB, ki je v teku pri Upravni enoti A, pod št. .... Na zahtevo tožnice z dne 24. 3. 2004 je prvostopni upravni organ izdal sklep, s katerim je zahtevo tožnice za izločitev ZZ, višje svetovalke za denacionalizacijo, uradne osebe v navedeni denacionalizacijski zadevi, zavrnil. Pri tem se je prvostopni upravni organ skliceval na določbo 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP), po katerem stranka lahko zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov, naštetih v 35. členu ZUP, lahko pa tudi kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Prvostopni upravni organ je ugotovil, da okoliščine, ki jih je kot razlog za izločitev navajala tožnica, niso take, da bi vzbujale dvom o nepristranosti uradne osebe v postopku, prav tako pa niso podani razlogi za izločitev uradne osebe, ki so našteti v 35. členu ZUP. V skladu z 2. odstavkom 39. člena ZUP, po katerem je zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranke za izločitev, dovoljena pritožba, je prvostopni upravni organ v pouku o pravnem sredstvu navedel, da je dovoljena pritožba na toženo stranko v roku 15 dni od vročitve sklepa.

Kot je že pravilno navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, se glede na 2. odstavek 6. člena ZDen v postopkih denacionalizacije (v zvezi s katerim je vložen tudi predlog za izločitev uradne osebe) uporabljajo določbe ZUP/86. Po določbi 42. člena ZUP/86 pooblaščena uradna oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku: 1) če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke; 2) če je stranka ali njen zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonu ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala; 3) če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zastopnika ali pooblaščenca; 4) če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Po določbi 1. odstavka 44. člena ZUP/86 stranka lahko zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov, naštetih v 42. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem podan kakšen razlog za izločitev. Po določbi 4. odstavka 45. člena ZUP/86 se o izločitvi uradne osebe odloči s sklepom, zoper katerega pa po izrecni določbi ZUP/86 pritožba ni predvidena. Po določbi 1. odstavka 222. člena ZUP/86 je zoper sklep dovoljena posebna pritožba samo takrat, kadar je z zakonom to izrecno določeno. Glede na to, da po določbah ZUP/86 pritožba zoper sklep o izločitvi uradne osebe izrecno ni predvidena, je sklep, s katerim se zavrne zahteva stranke za izločitev uradne osebe, dovoljeno izpodbijati le s pritožbo zoper odločbo v upravni stvari.

Prvostopni upravni organ bi moral ravnati po določbah ZUP/86, ne pa po določbah ZUP, in ne bi smel dovoliti pritožbe zoper sklep o izločitvi uradne osebe. Glede na navedeno je tožena stranka v skladu s 1. odstavkom 239. člena ZUP/86 pritožbo tožnice utemeljeno zavrgla.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00).