Jedro

Ker pritožnik v svoji pritožbi ni zatrjeval in dokazoval, da dolžnik ni insolventen in pritožbi o tem ni priložil dokazov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti, določene v 3. odst. 235. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

V pritožbi zoper sklep je družbenik dolžnika predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrne oziroma zavrže. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, za katerega je ugotovilo, da je njegova vsebina v skladu s 1. odst. 232. člena ZFPPIPP, vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz 3. odst. 235. člena ZFPPIPP. Ker dolžnik v 15. dneh po prejemu predloga za začetek stečaja ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP, se po 3. odst. 235. člena ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 2. točke 1. odst. 239. člena ZFPPIPP začelo stečaj nad dolžnikom zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog.

Za izpodbijanje te domneve insolventnosti se smiselno uporablja 3. in 4. odst. 234. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko domnevo izpodbija (tudi) družbenik dolžnika in sicer s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, pritožbi pa mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

Družbenik je v pritožbi navedel le, da V. K., ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, za to ni imel pravnega interesa, saj sploh ni upnik družbe K. d.o.o. Ker je bilo ugotovljeno, da je sklep skupščine, na kateri je bil navedeni upnik imenovan za direktorja družbe, ničen, V. K. nima terjatve iz naslova nadomestila za opravljanje funkcije direktorja dolžnika, saj mu dolžnik v skladu s 394. členom ZGD-1 ni dolžan ničesar izplačati, obstaja pa njegova obveznost, da družbi vrne vsa plačila, ki jih je na podlagi ničnega sklepa prejel. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedenega pritožbenega razloga zaradi izrecne določbe prej navedenega zakonskega določila za odločitev v zadevi ni mogoče upoštevati.

Ker pritožnik v svoji pritožbi ni zatrjeval in dokazoval, da dolžnik ni insolventen in pritožbi o tem ni priložil dokazov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti, določene v 3. odst. 235. člena ZFPPIPP.

Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zato je pritožbo družbenika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2.točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.