Jedro

Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne (tudi) tožbeni zahtevek za plačilo 11.557,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje in v III. točki izreka tako, da mora tožeča stranka toženi stranki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške v znesku 80,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 459,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati znesek 11.557,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje (I. točka izreka), kar je tožnica zahtevala več, zavrnilo (II. točka izreka) in toženki naložilo povrnitev tožničinih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker meni, da se sodbe ne da preizkusiti. Ne vsebuje ne pravne podlage ne razlogov za odškodninsko odgovornost odvetnika, sodišče pa se tudi ni opredelilo do toženkinega ugovora neobstoja vzročne zveze med strokovno napako odvetnika B. in vtoževano škodo. Toženka je trdila, da bi bil tudi v primeru pravočasno vložene tožbe, tožničin zahtevek v postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Celju, zavrnjen. Toženka je namreč uveljavljala odgovornost Planinskega društva ... kot organizatorja silvestrovanja in ognjemeta, trditev v smislu 157. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), pa ni podala. Tožbene trditve niso nakazovale na kakšno drugo pravdno podlago. Sodišče je očitno sprejelo pravno naziranje toženke, da trditvene podlage iz pravde pred Okrožnim sodiščem v Celju v aktualni pravdi ni mogoče spreminjati ali širiti, potem pa povsem zmotno utemeljilo odškodninsko odgovornost PD na „splošni odškodninski odgovornosti organizatorja silvestrovanja“ zaradi opustitve nadzora nad pohodno površino pred planinsko kočo. 3. Toženka uveljavlja tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja in v posledici zmotno uporabo materialnega prava pri presoji vprašanja predvidljivosti stanja pohodne površine in tožničine lastne odgovornosti za nastanek poškodbe. Neživljenjsko je pričakovati ali celo zahtevati od odgovorne osebe, da ob 10 cm snega in spuščanju ognjemeta, zagotovi, da bo travnata površina ob planinski koči brez snega, prizorišče ognjemeta pa močno osvetljeno. Tožnica bi glede na razmere morala vedeti, da je tudi teren pred planinsko kočo pod snegom poledenel. 4. Tožnica je na pritožbo odgovorila, prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Predmet obravnavanega spora je presoja odškodninske odgovornosti odvetnika zaradi zamude subjektivnega roka za vložitev tožbe za plačilo odškodnine v pravdni zadevi P 6/2007 (oziroma P 726/2009), ki je potekala pred Okrajnim sodiščem v Celju med tožnico in PD.

7. Pravno podlago tožbenemu zahtevku predstavlja Pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti odvetnikov, sklenjena med Odvetniško zbornico Slovenije in toženo stranko, ter polica o zavarovanju odvetniške odgovornosti s pripadajočimi Splošnimi pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti in Posebnimi pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov. Razmerje med stranko in odvetnikom se presoja po pravilih o mandatni pogodbi (členi 766 do 787 OZ), kolikor pogodbenika konkretnega mandatnega razmerja ne dogovorita drugače. Odvetnik krši pogodbene obveznosti v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega, ker gre za poklicno dejavnost s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Za odškodninsko odgovornost odvetnika je treba ugotoviti obstoj predpostavk civilnega delikta: nedopustno ravnanje odvetnika, nastanek škode, vzročno zvezo med ravnanjem odvetnika in zatrjevano škodo ter krivdno odgovornost odvetnika (prvi odstavek 131. člena OZ). Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.

8. Sodišče prve stopnje je prej navedeno pravno podlago res le omenilo v 10. točki obrazložitve hkrati z naštevanjem podlag iz 10., 131., 149. in 157. člen OZ, vendar to ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Za preizkus sodbe je pomembno, da je sodišče ugotovilo, da je pri opravljanju odvetniškega dela prišlo do grobe strokovne napake(1) (6. točka obrazložitve)(2) in v nadaljevanju navedlo zadostne razloge glede sicer sporne vzročne zveze med ravnanjem odvetnika in nastalo škodo. Toženka je namreč trdila, da bi bil tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen tudi v primeru, če bi bila tožba vložena pravočasno.

9. Ni res, da bi tožnica v pravdi pred Okrajnim sodiščem v Celju P 6/2007 (oziroma P 726/2009) odškodninsko odgovornost PD utemeljevala le na podlagi določbe 157. člena OZ in da za to vrsto odgovornosti ni podala ustreznih trditev, zaradi česar naj bi bil zahtevek tožnice že zato neutemeljen. Že iz tožbe (priloga A7) izhaja, da je tožnica trdila, da je poledenelo in neosvetljeno dvorišče nevarna stvar in da bi moralo Planinsko društvo dvorišče očistiti ter se izrecno sklicevala na pravila o objektivni in krivdni odgovornosti.

10. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnica na Silvestrovo leta 2001, natančneje po polnoči, torej že 1.1.2002, poškodovala pred Planinskim domom na ... Z družbo je bila v koči že od desetih, ko pa je po polnoči šla ven gledat ognjemet, je padla na ledeni plošči na travniku pred kočo. 11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso izpolnjene predpostavke za uporabo specialne določbe 157. člena OZ, kot tudi, da glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more iti za objektivno odgovornost. Zaključilo pa je, da je podana krivdna odgovornost PD, ki bi kot organizator silvestrovanja moralo predvideti, da si bodo obiskovalci ogledali tudi ognjemet in ustrezno očistiti ploščad pred stopniščem in okolico ustrezno osvetliti.

12. Po mnenju pritožbenega sodišča pa PD na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi krivdnega protipravnega ravnanja ni mogoče očitati. Najprej je treba poudariti, da „ploščad pred stopniščem/dvorišče/pohodna površina(3)“ v naravi predstavlja travnato površino, na katero se pride po stopnicah, ki vodijo iz koče in da se je ledena plošča nahajala 1-2 metra levo od stopnic, v smeri jase, kjer je bil ognjemet. Zahteva, da bi moralo Planinsko društvo v zimskih razmerah (kot izhaja iz dokaznega postopka, je bilo mrzlo, okolica pa delno zasnežena(4) in delno ledena) očistiti tudi travnato površino okrog koče, tudi če je v neposredni bližini stopnic, je prestroga. Ledena plošča v takih razmerah za tožnico tudi ni mogla predstavljati „nevarne in nepričakovane stvari“, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, še zlasti ne ob dejstvu, da je tožnica že ob odhodu od doma izbrala varnejšo pot (po cesti) in kot je sama povedala, morala paziti, kje hodi, ker je bilo povsod ledeno in mrzlo. Teren je bil torej toženki znan in bi lahko računala na možnost zdrsa in se ustrezno previdno gibala. Glede na to, da gre za planinski dom in da je bilo silvestrovanje internega značaja, pa je po mnenju pritožbenega sodišča pretirana tudi zahteva, da bi morala biti ledena plošča(!) oziroma dvorišče, ki je v neposredni bližini stopnic, bolje osvetljena, pri čemer tožnica trditev o „slabi osvetlitvi“ niti ni konkretizirala, sodišče pa take trditve nekritično povzema v obrazložitvi. Tožnica z odškodninskim zahtevkom zoper PD v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Celju P 6/2007 (oziroma P 726/2009) ne bi uspela, taka ugotovitev pa predstavlja podlago tudi za zavrnitev obravnavanega tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ni dokazala, da bi s pravočasno vloženo odškodninsko tožbo uspela, s tem pa ne enega od potrebnih elementov za obstoj odškodninske odgovornosti odvetnika.

13. Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo (131. člen OZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in po načelu uspeha tožnici naložilo, da mora toženki povrniti 80,84 EUR stroškov, kar predstavlja 30 EUR za materialne stroške poštnine in fotokopiranja ter 50,84 EUR za pričnine.

14. Ker je toženka s pritožbo uspela, ji mora tožnica povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člen ZPP) v znesku 459,00 EUR, kar predstavlja takso za pritožbo.

Op. št. (1): Odvetnik je tožbo za plačilo odškodnine vložil po izteku triletnega subjektivnega zastaralnega roka.

Op. št. (2): Ker je bilo to kot nesporno med strankama ugotovljeno na naroku za glavno obravnavo dne 11.4.2014 (list. št. 74), se sodišče z vprašanjem nedopustnosti ravnanja zavarovanca tožene stranke ni (več) ukvarjalo.

Op. št. (3): Kot to površino nekonsistentno in netočno imenuje sodišče. Op. št. (4): Po izpovedbi tožnice naj bi bilo cca 10 cm snega.