Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku.
Pritožba se zavrže.
1. Prvostopenjsko sodišče je dne 24. 05. 2011 izdalo sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik A. V. d.d., ki v pritožbi navaja, da je po izpodbijanem sklepu za celotno prijavljeno terjatev v višini 13.846.915,82 EUR zaradi uveljavljanja ločitvene pravice poleg upnika, ki je terjatev in ločitveno pravico prerekal, napoten na pravdo tudi pritožnik. Ker je ločitvena pravica na vrednostnih papirjih z oznako ADPL-R-A in sicer 734929 delnic izdajatelja Y pridobil z izvršljivim notarskim zapisom, na nepremičnini parc. št. 734/10 k.o. X pa z vpisom v zemljiško knjigo, bi na pravdo za uveljavitev (pravilno neobstoj) teh ločitvenih pravic pritožnika sodišče moralo napotiti le upnika, ki mu je terjatev in ločitvene pravice prerekal. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je bil na uveljavitev teh ločitvenih pravic napoten na pravdo pritožnik.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo mora biti izkazan ves čas pritožbenega postopka, presoja pa se z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik zase lahko izposloval ugodnejšo rešitev.
5. Upnik je s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 24. 05. 2011 izpodbijal tisti del sklepa, s katerim ga je prvostopenjsko sodišče napotilo na drug postopek zaradi obstoja uveljavljane ločitvene pravice na vrednostnih papirjih z oznako ADPL-R-A, to je 734929 delnic izdajatelja Y in na nepremičnini parc. št. 734/10, pripisani pri vložku št. 1605 k.o. X. 6. Kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic, ki je sestavni del 2. točke izreka izpodbijanega sklepa, je bil upnik res napoten na drug postopek zaradi ugotovitve obstoja ločitvene pravice na zgoraj navedenih vrednostnih papirjih in nepremičnini zaradi poplačila njegove terjatve iz tega premoženja v znesku 7.433.859,16 EUR. Vendar iz spisovnega gradiva izhaja, da je prvostopenjsko sodišče dne 24. 06. 2011 prejelo upnikov umik prijavljene terjatve v znesku 7.433.859,16 EUR, ker je v celoti poravnana. Prvostopenjsko sodišče je zato sledeč navedenemu umiku s sklepom St 1070/2010 z dne 04. 07. 2011 v delu z umaknjeno terjatev postopek ustavilo.
7. Ločitvena pravica je upnikova pravica do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred poplačilom drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja, ločitveni upnik pa je upnik, ki v postopku insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico (prvi in drugi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Akcesornost ločitvene pravice od uveljavljanja terjatve v insolvenčnem postopku je torej očitna. Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku. Upniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo. Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zavrglo kot nedovoljeno.