- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1875/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.1875.2004 Civilni oddelek
Povzetek
- Uporaba določb Zakona o dedovanju in Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev v zapuščinskem postopku.Ali sodišče v zapuščinskem postopku pravilno prekine postopek do zaključka denacionalizacijskega postopka, ker pristojni organ še ni odločil o statusu nepremičnin kot zaščitene kmetije?
- Pravica do dedovanja in status zaščitene kmetije.Ali je pritožnik upravičen do dedovanja nepremičnin, ki so predmet denacionalizacije, ob upoštevanju, da so te nepremičnine del zaščitene kmetije?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V skladu z določilom 2. odst. 74. člena Zakona o denacionalizaciji bo moralo sodišče v tem zapuščinskem postopku uporabiti določbe Zakona o dedovanju in določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev in sicer odvisno od tega, ali v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo. Ker pristojni organ o tem še ni odločil in iz njegovega dopisa izhaja, da bo odločitev iz razloga smotrnosti sprejel šele po zaključenem denacionalizacijskem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja do zaključka denacionalizacijskega postopka
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek do zaključka denacionalizacijskega postopka po pok. A.R., rojenem 8.2.1878. Proti sklepu se je zaradi kršitve določb Zakona o dedovanju pritožil A.R., rojen 29.12.1929, (v nadaljevanju A.R. ml.), ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Navaja, da je upravni organ v skladu z določbami Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev po uradni dolžnosti izdal odločbo, s katere je kmetijo, ki jo ima v lasti, določil kot zaščiteno kmetijo. To je pritožnik podedoval od zapustnika. Predmet denacionalizacije so bile tudi nepremičnine, ki so bile zapustniku podržavljene in izvzete iz kmetijskega gospodarstva, s katerim A.R. ml. gospodari še danes. Ni jasno, zakaj želi sodišče prve stopnje prekiniti postopek do zaključka denacionalizacijske zadeve, katere izid je še vedno negotov. Gre za vprašanje zapuščine, ki še ni nastala. Premoženje, ki predstavlja zapuščino, je vsebovano v odločbi o denacionalizaciji.
Tudi zanj je treba uporabiti določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, saj so te nepremičnine, skupaj z obstoječo pritožnikovo kmetijo, ves čas tvorile isto kmetijsko gospodarstvo. V spisni dokumentaciji obstaja odločba o statusu kmetije.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z določilom 2. odst. 74. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS/1, št. 27/91 - Ur. l. RS, št. 18/05) bo moralo sodišče v tem zapuščinskem postopku uporabiti določbe Zakona o dedovanju (Ur.
l. SRS, št. 15/76 - Ur. l. RS, št. 67/01, v nadaljevanju ZD) in določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 70/95 - 54/99, v nadaljevanju ZDKG), in sicer odvisno od tega, ali v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo ali ne. Zaščiteno kmetijo po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku določi upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo (1. odst. 4. člena ZDKG). Ker pristojni organ o tem še ni odločil in iz njegovega dopisa z dne 30.12.2003 (list. št. 50) izhaja, da bo odločitev iz razloga smotrnosti sprejel šele po zaključenem denacionalizacijskem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja do zaključka denacionalizacijskega postopka (1. točka 1. odst. 206. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).
Ker je torej pomemben status premoženja, vrnjenega v denacionalizacijskem postopku, ne pa dejstvo, da obstoječe kmetijsko gospodarstvo A.R. ml. izpolnjuje vse pogoje zaščitene kmetije, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).