Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z določilom 2. odst. 74. člena Zakona o denacionalizaciji bo moralo sodišče v tem zapuščinskem postopku uporabiti določbe Zakona o dedovanju in določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev in sicer odvisno od tega, ali v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo. Ker pristojni organ o tem še ni odločil in iz njegovega dopisa izhaja, da bo odločitev iz razloga smotrnosti sprejel šele po zaključenem denacionalizacijskem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja do zaključka denacionalizacijskega postopka
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek do zaključka denacionalizacijskega postopka po pok. A.R., rojenem 8.2.1878. Proti sklepu se je zaradi kršitve določb Zakona o dedovanju pritožil A.R., rojen 29.12.1929, (v nadaljevanju A.R. ml.), ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Navaja, da je upravni organ v skladu z določbami Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev po uradni dolžnosti izdal odločbo, s katere je kmetijo, ki jo ima v lasti, določil kot zaščiteno kmetijo. To je pritožnik podedoval od zapustnika. Predmet denacionalizacije so bile tudi nepremičnine, ki so bile zapustniku podržavljene in izvzete iz kmetijskega gospodarstva, s katerim A.R. ml. gospodari še danes. Ni jasno, zakaj želi sodišče prve stopnje prekiniti postopek do zaključka denacionalizacijske zadeve, katere izid je še vedno negotov. Gre za vprašanje zapuščine, ki še ni nastala. Premoženje, ki predstavlja zapuščino, je vsebovano v odločbi o denacionalizaciji.
Tudi zanj je treba uporabiti določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, saj so te nepremičnine, skupaj z obstoječo pritožnikovo kmetijo, ves čas tvorile isto kmetijsko gospodarstvo. V spisni dokumentaciji obstaja odločba o statusu kmetije.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z določilom 2. odst. 74. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS/1, št. 27/91 - Ur. l. RS, št. 18/05) bo moralo sodišče v tem zapuščinskem postopku uporabiti določbe Zakona o dedovanju (Ur.
l. SRS, št. 15/76 - Ur. l. RS, št. 67/01, v nadaljevanju ZD) in določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 70/95 - 54/99, v nadaljevanju ZDKG), in sicer odvisno od tega, ali v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo ali ne. Zaščiteno kmetijo po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku določi upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo (1. odst. 4. člena ZDKG). Ker pristojni organ o tem še ni odločil in iz njegovega dopisa z dne 30.12.2003 (list. št. 50) izhaja, da bo odločitev iz razloga smotrnosti sprejel šele po zaključenem denacionalizacijskem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja do zaključka denacionalizacijskega postopka (1. točka 1. odst. 206. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).
Ker je torej pomemben status premoženja, vrnjenega v denacionalizacijskem postopku, ne pa dejstvo, da obstoječe kmetijsko gospodarstvo A.R. ml. izpolnjuje vse pogoje zaščitene kmetije, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).