Jedro

Če tožnik ne izkaže, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, sodišče predlog za oprostitev plačila sodnik taks zavrne.

Enako kot oprostitev plačila sodnih taks, tudi obročno plačilo sodnih taks predstavlja izjemo od splošnega pravila plačila sodne takse (v enkratnem znesku).

Izrek

I. Zadevi, ki se pri Vrhovnem sodišču vodita kot I Up 191/2013 in I Up 197/2013, se združita v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis I Up 191/2013. II. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenima sklepoma je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožničina predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ker ni izkazala, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (11. člen Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1).

2. Zoper navedena sklepa prvostopenjskega sodišča je tožnica vložila (enaki) pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da ugodi predlogu za taksno oprostitev, oziroma da ji omogoči obročno plačilo sodne takse, podrejeno pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sta z možem starejša človeka z več zdravstvenimi težavami, prejemata nizke mesečne dohodke, drugih dohodkov nimata. Res sta lastnika oziroma solastnika nepremičnin, ki pa se nahajajo v hribovitem območju. Z nepremičninami ne moreta razpolagati tako hitro, da bi lahko plačala sodno takso. Ker gre za dve zadevi, bi morala plačati dvakrat po 148,00 EUR sodne takse in bi jima skupaj ostalo za preživljanje le 210,73 EUR, s čimer je nemogoče preživeti. Če (pritožbeno) sodišče meni, da predlog za taksno oprostitev ni utemeljen, pa naj ji omogoči obročno plačilo sodne takse, pri čemer je tak predlog manj kot taksna oprostitev, zato je nedvomno vsebovan v predlogu za taksno oprostitev in bi sodišče o njem lahko odločilo.

K I. točki izreka:

3. Ker gre v obeh obravnavanih zadevah za postopka o istem predmetu, saj tožnica v obeh primerih z vsebinsko enakimi razlogi izpodbija sklepa, izdana na istih pravnih podlagah in ob enakem dejanskem stanju, ter glede na to, da sta v obeh zadevah stranki spora isti, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov. Vrhovno sodišče je ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedeni zadevi združilo v skupno obravnavo in odločanje.

K II. točki izreka:

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. ZST-1, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje, je v prvem odstavku 11. člena določal, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Tudi takrat veljavni ZST-1 je v prvem odstavku 12. člena določal, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1), pri čemer je tretji odstavek istega člena ZST-1 določal, katere podatke mora ta izjava zlasti vsebovati. V četrtem odstavku istega člena ZST-1 pa je bilo določeno, da sodišče navedbe v izjavi o premoženjskem stanju preveri po uradni dolžnosti, če dvomi v njihovo resničnost. 6. Iz navedenih določb ZST-1 tudi po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev (pa tudi odlog ali obročno plačilo sodnih taks) izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks (ob nastopu taksne obveznosti oziroma v enkratnem znesku). ZST-1 v tretjem in četrtem odstavku 13. člena tudi določa, da sme sodišče sklep o oprostitvi oziroma odložitvi ali obročnem plačilu sodnih taks razveljaviti, če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke.

7. V obravnavani zadevi je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju med drugim označila, da je lastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča ter stavbnega zemljišča (garaže brez vode in elektrike), mož (kot družinski član) pa naj bi bil lastnik stavbnega zemljišča. Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti vpogledalo v zemljiški kataster in zemljiško knjigo ter ugotovilo, da je tožnica lastnica oziroma solastnica 6 nepremičnin, njen mož pa je lastnik oziroma solatnik 28 nepremičnin, navedenih v obrazložitvi izpodbijanih sklepov, česar tožnica v pritožbi ne zanika. Ugotovilo pa je tudi, kakšna je vrednost vsake od teh nepremičnin.

8. Sodišče prve stopnje je ob analogni uporabi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči pravilno uporabilo primerljive določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da imata tožnica in njen mož premoženje, ki navedeni znesek presega. To namreč izhaja že iz vrednosti (66.340,00 EUR) zgolj ene od navedenih nepremičnin, katere solastnik do 1/3 je tožničin mož (kar predstavlja vrednost 22.113,33 EUR). Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju teh podatkov, podatkov o njunih prejemkih ter drugih relevantnih podatkov o premoženjskem stanju, pravilno zavrnilo tožničina predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj tožnica ni izkazala, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

9. Tožnica je šele v pritožbi izrecno predlagala obročno plačilo sodnih taks za primer, če bi Vrhovno sodišče izpodbijana sklepa potrdilo. Kot že navedeno, enako kot oprostitev plačila sodnih taks, tudi obročno plačilo sodnih taks predstavlja izjemo od splošnega pravila plačila sodne takse (v enkratnem znesku). Glede na spremenjeno določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 učinkuje sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, razen tam navedenih izjem, ki pa ne pridejo v poštev v obravnavanem primeru. Za obročno plačilo sodnih taks bo tožnica tako lahko zaprosila v roku za plačilo sodne takse, za odločanje o tem predlogu pa je glede na določbo prvega odstavka 12. člena ZST-1 pristojno sodišče prve stopnje.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

11. Tožeča stranka s pritožbama ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).