Jedro

Iz podatkov, ki jih je registrsko sodišče imelo pri odločanju o predlogu, ni moglo zaznati, da predlog po pritožnikovem stališču, temelji na listini, ki ni bila izdana v zakonitem postopku. Zato je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča, predlog predlagatelja preizkušen pravilno, to je v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

II. Pritožnik in predlagatelj sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je na predlog subjekta vpisa (v nadaljevanju: predlagatelj) z izpodbijanim sklepom v sodni register vpisalo povečanje osnovnega kapitala od 53.127,00 EUR na 185.945,00 EUR, število delnic se je spremenilo od 53.127 na 185.945. Hkrati je bila vpisana tudi sprememba statuta z dne 22. 12. 2017. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil delničar predlagatelja, F. d. o. o., (s pravočasno dopolnitvijo pritožbe, v nadaljevanju: pritožnik) in je uveljavljal vse pritožbene razloge po Zakonu o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) v zvezi z Zakonom o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep registrskega sodišča spremeni tako, da zavrne predlagani vpis spremembe pri predlagatelju ter mu naloži povrnitev pritožbenih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila oziroma da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in predlagatelju naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

O pritožnikovem pravnem interesu

5. Pritožnik je kot predlagateljev delničar, prijavil svojo udeležbo v postopku s pritožbo zoper izpodbijani sklep registrskega sodišča (prvi odstavek 36. člena ZSReg). Pritožbeno sodišče mu je status udeleženca, kateremu je z izpodbijanim registrskim sklepom o vpisu povečanja osnovnega kapitala kot delničarju predlagatelja prizadeta pravica ali na zakonu temelječi interes, priznalo, s tem pa tudi pravni interes za pritožbo. 1 Vsebina pritožbe

6. Bistveni pritožbeni razlogi so naslednji:

(1) delničar L. d. o. o., S. 7, L. na 28. skupščini predlagatelja ni obrazložil posameznih točk predlaganega dnevnega reda skupščine, oziroma ni obrazložil sklepa, ki naj bi se sprejemal pri posamezni točki dnevnega reda skupščine;

(2) pri posameznem sklepu, ki naj bi bili sprejeti na skupščini ni podane nikakršne obrazložitve, delničarju pa je bila kršena tudi pravica do obveščenosti iz 305. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) kar je razlog izpodbojnosti skupščinskega sklepa po drugem odstavku 395. člena ZGD-1;

(3) knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. 12. 2016 znašala 127,41 EIR, emisijski znesek novo izdane delnice znaša le 1 EUR;

(4) Delničar L. je imetnik 76, 55% osnovnega kapitala predlagatelja in si prizadeva pridobiti delnice do najmanj 90% in bo potem iztisnil ostale delničarje predlagatelja, pri čemer predlagatelj za svoje poslovanje ne potrebuje dodatnih (finančnih, kapitalskih) sredstev;

(5) 12,15 % osnovnega kapitala je Ustanova A. A. v ustanavljanju (v nadaljevanju: Ustanova) in ni jasno kdo naj bi jo zastopal, kakšen naj bi bil njen namen, vrednost ustanovitvenega premoženja;

(6) vse je treba presojati v povezavi s 26. skupščino predlagatelja z dne 31. 3. 2017, na kateri je bil sprejet sklep o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala predlagatelja, njegov osnovni kapital je bil zmanjšan iz 2.216.950,43 EUR na 53.127,00 EUR, razlika v znesku 2.163.823,43 EUR pa je bila prenesena v kapitalske rezerve;

(7) zvišanje osnovnega kapitala na 28. skupščini 20. 11. 2017 na 132.818,00 EOR torej ni bilo potrebno in je služilo le kot manever delničarja L. d. o. o., da je bil izglasovan sklep za dokapitalizacijo predlagatelja le v znesku 1 EUR na novo izdano delnico;

(8) vpisovanje delnic v korist Ustanove s strani pritožnika, je bilo nepreklicno in nepogojno, nezakonito pa je bilo ravnanje G. J., ki je slednje dejanje pritožnika preprečil;

(9) posledično so napačna in zavajajoča vpisna potrdila ter „Seznam vpisnikov delnic in vplačila v 1. in 2. krogu,“ kar pomeni, da ne ustrezajo predpisani vsebini, kršen pa je bil tudi postopek;

(10) pritožnik je 29. 11. 2017 vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti in razveljavitve sklepa skupščine predlagatelja z dne 20. 11. 2017. Odločitev o pritožbi

7. Pritožnik je bil kot delničar predlagatelja seznanjen z vsebino sklepa 28 skupščine z dne 20. 11. 2017, kjer je bil tudi navzoč (l. št. 65). Zato bi lahko svojo udeležbo v registrskem postopku prijavil že v postopku pred prvostopenjskim registrskim sodiščem in ne šele v pritožbenem postopku. Le tedaj bi lahko registrsko sodišče preizkušalo vprašanja v zvezi z zakonitostjo skupščinskega sklepa.2

8. Pritožnik je v pritožbi izpostavil odločitev registrskega sodišča kot materialno pravno zmotno. Dolžnost registrskega sodišča po prejemu formalno popolnega predloga za vpis določenega podatka, ki se vpisuje v sodni register je, opraviti preizkus predloga v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg, torej presoditi, ali (1) izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali (2) listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so (3) listine izdane v predpisanem postopku in ali so (4) izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.

Pritožbeno sodišče pa lahko preizkusi izpodbijani sklep le glede obstoja formalnih in materialnopravnih predpostavk za vpis spremembe osnovnega kapitala in statuta iz 34. člena ZSReg, upoštevajoč gradivo, s katerim je do svoje odločitve razpolagalo registrsko sodišče. 9. Sodišče druge stopnje je torej preverjalo, ali je registrsko sodišče ravnalo v skladu z ZGD-1 in Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba), ki v 11. členu določa, da je treba predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala z vložki (339. člen ZGD-1) priložiti: (1) potrdilo banke, ki vodi denarni račun družbe, da so bila v dobro tega računa prejeta nakazila denarnih vložkov s podatkom o skupni višini vplačanih denarnih vložkov, z izjavo banke, da lahko družba z denarnim dobroimetjem na računu prosto razpolaga; (2) dvojnike vpisnih potrdil in seznam vpisnikov, ki ga podpiše poslovodstvo in na katerem so navedene delnice vsakega vpisnika in njegova plačila; (3) obračun stroškov, ki bodo družbi nastali z izdajo novih delnic; (4) listino iz 1. točke prvega odstavka 27. člena te Uredbe ter prečiščeno besedilo statuta, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o - višini osnovnega kapitala, - številu delnic z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe statuta ujemajo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da formalnih pomanjkljivosti predloga pritožnik ne uveljavlja. Predlogu za vpis sprememb je namreč predlagatelj priložil vse listine iz 10. in 11. člena v zvezi s 27. členom Uredbe (l. št. 2 do 37). Na podlagi teh je registrsko sodišče lahko preizkusilo formalno pravne in materialno pravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb. Z razlogi, ki jih je navedel pritožnik šele v pritožbi registrsko sodišče sploh ni bilo seznanjeno, saj se pritožnik v prvostopenjski postopek ni vključil. Ker je torej registrsko sodišče presojalo materialno pravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, je lahko preizkušalo le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z zakonom in ali so izvedena vsa opravila za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in sprememb statuta, torej ali so bile nove delnice vpisane.3 Glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo je registrsko sodišče imelo podlago za vpis predlaganih sprememb (osnovnega kapitala in statuta) v sodni register.

11. Iz podatkov, ki jih je registrsko sodišče imelo pri odločanju o predlogu, ni moglo zaznati, da predlog po pritožnikovem stališču, temelji na listini, ki ni bila izdana v zakonitem postopku. Zato je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča, predlog predlagatelj preizkušen pravilno, to je v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg. S pritožnikovimi dejanskimi in pravnimi stališči pa registrsko sodišče, ko je odločalo v postopku, sploh ni bilo seznanjeno.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

13. Obširnih pritožbenih razlogov, ki so v bistvenem delu povzeti v 6. točki tega sklepa, sodišče druge stopnje ni prezrlo. Vendar pa kot je že pojasnilo, se z njimi ni ukvarjalo, ker za odločitev v tem pritožbenem postopku niso bili pravno odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg). Zaenkrat še neznani izid tožbe na ničnost in izpodbojnost skupščinskega sklepa, ki je bil podlaga izpodbijanemu registrskemu vpisu, pa ne more vplivati na odločitev sodišča druge stopnje v tem postopku.

14. Izrek o pritožbenih in stroških postopka z odgovorom na pritožbo temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg. V registrskem postopku vsak udeleženec plača svoje stroške, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da pritožnik in predlagatelj nosita vsak svoje pritožbene stroške.

1 IV Cpg 585/2009, 23. 9. 2009 (2. točka izreka). 2 VSL sklep IV Cpg 585/2009, 23.9.2009, VSK sklep Cpg 41/2014, 20.3.2014. 3 Primerjaj še VSL Sklep IV Cpg 585/2009 z dne 23. 9. 2009.