Jedro

Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno. Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve namreč predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev (308. in 319. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi odločba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (točka III izreka).

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v navedeni sodbi in sklepu odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 22534/2013 z dne 8.3.2013 razveljavi v delu, v katerem je bilo toženkama kot dolžnicama naloženo, da tožniku kot upniku plačata znesek 417.139,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2013 do plačila, določen izvršitelj in stroški izvršilnega postopka. Zoper prvo toženko je tožbeni zahtevek zavrglo, zoper drugo toženko pa zavrnilo. V stroškovnem delu je odločilo, da je tožnik dolžan drugi toženki povrniti 5.595,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik, uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Terjatev tožnika je bila v stečajnem postopku glede prve toženke v celoti priznana, zato je na naroku dne 7. 12. 2015 predlagal ustavitev postopka zoper prvo toženko, čemur je sodišče sledilo in izdalo sklep o ustavitvi postopka zoper njo. Sodišče bi moralo o stroških postopka odločiti ne glede na izid pravde na podlagi 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede stroškov zastopanja, ki jih je priglasila druga toženka, navaja, da angažiranje njenega pooblaščenca ni bilo potrebno, saj na drugem naroku (ko jo je zastopal pooblaščenec) ni bilo več mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Sodišče pa tudi ni upoštevalo, da sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev o stroških postopka spremeni tako, da sta toženki dolžni nerazdelno tožniku v celoti oziroma deloma povrniti njegove stroške postopka.

3. Druga toženka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je zoper toženki vložil predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, kontnega izpiska iz naslova kreditne pogodbe. Kot izhaja iz obrazložitve navedene odločbe, med strankami ni sporno, da sta tožnik in prva toženka omenjeno kreditno pogodbo sklenila v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, neposredna izvršljivost pa je zaznamovana tudi v zemljiški knjigi, pri čemer je tožnik zaradi neizpolnitve obveznosti prve toženke od pogodbe odstopil. Terjatev prve toženke je zato v celoti zapadla v plačilo, zaradi česar je postal notarski zapis glede obveznosti prve toženke neposredno izvršljiv. Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno.(1) Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve namreč predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev (308. in 319. člen ZPP). Na obstoj procesnih predpostavk pa sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Neutemeljene so zato vse pritožbene navedbe, da bi prvo toženka morala tožniku povrniti del pravdnih stroškov, ker je bila njena terjatev priznana v stečajnem postopku in je bil postopek zoper njo ustavljen na prvem naroku glavne obravnave dne 7. 12. 2015. 6. Sodišče prve stopnje je pravilno drugi toženki kot potrebne priznalo stroške nagrade pooblaščenca, čeprav se je do prvega naroka glavne obravnave druga toženka zastopala sama. Stranka ima pravico, da za zastopanje pooblasti odvetnika, zato teh stroškov nikdar ni mogoče šteti kot nepotrebne oziroma nesmotrne.(2) Se pa morajo stroški odvetnika v skladu z drugim odstavkom 155. člena ZPP odmeriti po tarifi, ki jo predpisuje Zakon o o odvetniški tarifi, v nadaljevanju ZOdvT.(3) Pravilno je sodišče prve stopnje kot potrebno priznalo nagrado za postopek (po tar. št. 3100 ZOdvT v višini 2.264,70 EUR), saj ta nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek (opomba tri v tretjem delu ZOdvT) in zajema celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, če zakon ne določa drugače (14. člen ZOdvT). Prav tako je pravilno priznalo nagrado za zastopanje na naroku po tar. št. 3102 ZOdvT v višini 2.182,80 EUR. Število opravljenih narokov na višino te nagrade ne vpliva, prav tako ne dejstvo, da se je pooblaščenec udeležil šele drugega naroka v zadevi, na katerem je sicer bila drugotoženka tudi zaslišana.(4) Tožbeni zahtevek zoper drugo toženko je bil v celoti zavrnjen, zato ji je tožnik dolžan povrniti priznane stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v celoti (prvi odstavek 154. člena ZPP).

7. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Odločitev je pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev o stroških zavrnilo in v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Druga toženka je sicer odgovorila na pritožbo, vendar odgovor v ničemer ni prispeval k razrešitvi zadeve, zato tudi stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP) in jih mora kriti sama.

Op. št. (1) : Glej VSL sklep II Cp 327/2013 z dne 10.7.2013. Op. št. (2) : Betteto, N. in drugi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 36. Op. št. (3) : Veljavni v času vložitve izvršilnega predloga dne 31.1.2013 (drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife - OT).

Op. št. (4) : Podobno tudi VSL sklep II Cp 451/2016 z dne 13.4.2016.