Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru konfuzije – ko je ista oseba hkrati tožnik in toženec, kar je značilnost konkretne zadeve – ni nikakršne podlage, da bi bilo povračilo pravdnih stroškov prve toženke naloženo drugemu tožencu, ki je v isti procesni situaciji kot prva toženka. Nenazadnje je tudi prva toženka dolžna že po zakonu vstopiti v pravdo in nastopati na aktivni strani, zato ni podana podlaga za uveljavljanje povračila pravdnih stroškov.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve toženke za povrnitev stroškov pravdnega postopka.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje prva toženka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Izpostavlja, da sodišče prve stopnje izhaja iz napačnega stališča, da je pravdna stranka še vedno V. R. (2), ki je tekom pravde umrla. Opozarja, da po določilu 132. člena Zakona o dedovanju pokojnikova zapuščina s trenutkom smrti po samem zakonu preide na njegove dediče. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. V zvezi s tem izpostavlja tudi več odločb višjega sodišča. Meni, da bi se v obravnavanem primeru moral sklep o stroških glasiti na drugega toženca. Tožba je bila v obravnavanem primeru zavržena; tožeča stranka s tožbo ni uspela, zato je dolžna prvi toženki povrniti nastale pravdne stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 31. 1. 2013 izdalo sklep o zavrženju tožbe. Takšno odločitev je v svoji pripravljalni vlogi predlagala prva toženka, ki je sodišče obvestila, da je tožnica umrla in da sta z drugim tožencem njena dediča. Ker noben od tožencev ni tožbe ustrezno spremenil, da bi bila sposobna za obravnavo, jo je sodišče zavrglo na podlagi določbe 81. člena ZPP. Ta odločitev je tudi pravnomočna.
5. Prvostopenjsko sodišče pravilno ni sledilo predlogu prve toženke za povračilo stroškov postopka. V obravnavani zadevi gre za specifično situacijo, ko sta oba toženca hkrati tudi dediča po pokojni tožnici, pri čemer pa noben od njiju ni izkazal interesa za nadaljevanje postopka na strani tožeče stranke. V primeru konfuzije – ko je ista oseba hkrati tožnik in toženec, kar je značilnost konkretne zadeve – ni nikakršne podlage, da bi bilo povračilo pravdnih stroškov prve toženke naloženo drugemu tožencu, ki je v isti procesni situaciji kot prva toženka. Nenazadnje je tudi prva toženka dolžna že po zakonu vstopiti v pravdo in nastopati na aktivni strani, zato ni podana podlaga za uveljavljanje povračila pravdnih stroškov.
6. Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in niso podani pritožbeni razlogi, ki jih pritožnica uveljavlja v pritožbi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).
7. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).
(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.
(2) I. B., opomba sodišča.