Jedro

Zastaranje med starši in otroki ne teče, dokler traja roditeljska pravica oziroma starševska skrb. Pravilna uporaba določbe, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ, vendar po prenehanju zadržanja zastaralni rok slednjih znaša 3 leta. Treba je namreč ločiti med takšnimi občasnimi terjatvami (ki ne predstavljajo prave judikatne terjatve), s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja, ter pravimi judikatnimi terjatvami iz naslova preživljanja. Pravo judikatno terjatev v konkretnem primeru predstavljajo preživninski obroki, ki so zapadli do konca glavne obravnave, na katerega se nanaša materialnopravna pravnomočnost. Ker sodišča namreč odločajo glede na stanje na dan glavne obravnave, prave judikatne terjatve ne predstavljajo tudi terjatve vse do pravnomočnosti sodbe, kot to trdi upnica. Za prave judikatne terjatve velja daljši, to je 10-letni zastaralni rok, ki se nanaša tako na glavnico kot pripadke, ki so se do tega dne natekli. Za vse po tem dnevu zapadle preživninske obroke in njim pripadajoče zakonske zamudne obresti pa res velja krajši, 3-letni zastaralni rok.

Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je v sorodnih postopkih sicer res na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, vendar pa upnica upravičeno opozarja, da dolžnik v tej zadevi sploh ni ugovarjal, da je preživninsko upravičenje upnice prenehalo iz razloga, ker se ta po polnoletnosti več redno ne šola. Šele v takem primeru se navedeno trditveno in dokazno breme upnika v odgovoru na ugovor vzpostavi. Sicer pa mora v predlogu za izvršbo upnik zatrjevati obstoj izvršilnega naslova.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovor glede zneska preživnine 2.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2011 do plačila in glede preživnine za čas od 28. 5. 2022 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu I. točke izreka in tistem delu II. točke izreka, ki se nanaša na upnico, potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 8. 11. 2025 ugodi in se sklep o izvršbi opr. št. I 1205/2025 z dne 2. 6. 2025 razveljavi, predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi (I. točka izreka sklepa) in da upnica in dolžnik sama krijeta stroške ugovornega postopka (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper I. in tisti del II. točke izreka, ki se nanaša na upnico, se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je stališče sodišča, da je nastopilo zastaranje, napačno. Po 2. točki 1. odstavka 358. člena OZ zastaranje ne teče med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica. Upnica je hči dolžnika, rojena 19. 5. 2001. Skladno s 1. odstavkom 152. člena DZ je roditeljska pravica (starševska skrb) prenehala z njeno polnoletnostjo 19. 5. 2019. Do njene polnoletnosti je bilo zastaranje zadržano in je začelo teči šele 19. 5. 2019. Po prepričanju sodišča so mesečne preživnine občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih, skladno z 1. in 2. odstavkom 356. člena OZ. Sodišče se v podkrepitev svojih stališč sklicuje na sodno prakso, vendar jo napačno razlaga. Vrhovno sodišče RS je v sklepu sklep II Ips 289/2013 pojasnilo, da bi v primeru, če bi za plačilo preživninskih terjatev, čeprav gre za občasne terjatve, veljal triletni zastaralni rok iz 356. člena OZ, to stališče pravico do preživnine mladoletnih otrok izvotlilo in pretirano obremenilo razmerje med mladoletnim upravičencem in zavezancem za plačilo preživnine. Navedeno vodi do edino pravega in logičnega zaključka, da pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranja terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu II Ip 307/2017 pojasnilo, da pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ. Terjatev upnika predstavlja pravo judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, ki pa je v zvezi z določbo druge točke 358. člena OZ, začel teči naslednjega dne po dopolnitvi polnoletnosti preživninskega upravičenca. Terjatev upnice temelji na pravnomočni sodbi, zato, skladno s 1. odstavkom 356. člena OZ, zastara v 10 letih. Skladno z navedeno sodno prakso tudi za občasne terjatve velja 10 letni zastaralni rok. Ne glede na to pa iz sodbe Okrožnega sodišča Kopru opr. št. P 868/2009 z dne 27. 10. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča Kopru opr. št. Cp 195/2011 z dne 21. 3. 2011 izhaja, da je dolžnik dolžan plačati do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 2. odstavku izreka sodbe je dolžan plačevati preživnino od 6. 1. 2010 dalje. Sodba je postala pravnomočna 21. 3. 2011. Navedeno pomeni, da je terjatev upnice za čas od 6. 1. 2010 do 21. 3. 2011 v znesku 3.450,00 EUR (230,00 EUR x 15 mesecev) tudi po stališču sodišča judikatna terjatev, zato ni zastarala, prav tako niso zastarale zakonske zamudne obresti od tega zneska, ki so prav tako judikatna terjatev. Dolžnik v ugovoru ni navajal, da se upnica ne šola, zato je to dejstvo nesporno. Zato upnica potrdila ni predložila. Če je sodišče ocenilo, da je predlog nesklepčen ali nepopoln, je bilo dolžno pozvati upnico k predložitvi potrdila, še posebej zato, ker dolžnik v zvezi s tem ni podal ugovora. Dolžnik je ugovarjal samo zastaranje. Ker sodišče ni pozvalo upnice k dopolnitvi predloga za izvršbo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Obrazložitev sodišča v 12. točki se nanaša na izvršbo I 2829/2017, s katero upnica ni seznanjena. Sodišče upnice ni seznanilo z dokazom, ki ga je izvedlo z vpogledom v navedeni spis in ji ni dalo možnosti, da bi se o njem izjavila. S tem je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, saj je bila upnici zaradi nezakonitega postopanja sodišča, ki se kaže v opustitvi vročitve listin iz spisa I 2829/2017, odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3.Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena, v preostalem pa ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 868/2009 z dne 27. 10. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 195/2011 z dne 21. 3. 2011 v zvezi z izpisom valorizacije preživnine CSD A. z dne 26. 2. 2025, zaradi izterjave terjatve v višini 47.274,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.450,00 EUR od 5. 4. 2011 do plačila in od zneskov 230,00 EUR oziroma revaloriziranih zneskov od 11. 4. 2011 oziroma vsakokrat 11. dne v bodočih mesecih (do vključno 11. 5. 2025) do plačila. Glede na izvršilni naslov je dolžnik dolžan plačevati preživnino od 6. 1. 2010 dalje, pri čemer mora že zapadle zneske plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, v bodoče zapadle obroke pa do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil v izpodbijanem sklepu obravnavani ugovor.

6.Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnika v celoti ugodilo z obrazložitvijo, da je zastarala upničina preživninska terjatev za čas od 20. 5. 2019 (po polnoletnosti upnice) dalje do treh let pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen dne 28. 5. 2025 - za preživninske obroke za obdobje od 20. 5. 2019 do 28. 5. 2022 je torej nastopilo zastaranje. Glede zneskov, ki so zapadli v plačilo od 28. 5. 2022 do vložitve predloga za izvršbo pa samo predložitev izpisa valorizacije preživnine, izdanega s strani CSD, ne pomeni obvestila kot dela izvršilnega naslova po 198. členu DZ, torej ne pomeni dokaza, da se preživninski upravičenec šola in je zato upravičen do preživnine, ker izvršilni naslov (sodba z dne 27. 10. 2010) še velja. Na podlagi istega izvršilnega naslova zoper dolžnika pod opr. št. I 2829/2017 je tudi že tekel izvršilni postopek zaradi izterjave terjatve upnika Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, v katerem je upnik od dolžnika terjal povračilo nadomestil preživnine za čas od 1. 10. 2014 do 31. 8. 2017, določene z odločbo, s katero je upnici priznal pravico do nadomestila preživnine. Že iz tega razloga bi bila njena terjatev (v primeru zavrnitve dolžnikovega ugovora) delno neutemeljena, saj je del preživnine v obliki nadomestila preživnine že prejela plačan s strani Sklada.

7.Odločitev sodišča prve stopnje o zastaranju upničine terjatve ni v celoti pravilna. Sodišče prve stopnje je sicer uvodoma pravilno pojasnilo, da v skladu z 358. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) zastaranje med starši in otroki ne teče, dokler traja roditeljska pravica oziroma starševska skrb (prvi odstavek 152. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ, vendar po prenehanju zadržanja zastaralni rok slednjih znaša 3 leta. Iz sodne prakse, na katero se upnica sklicuje, ne izhaja, da zastaralni rok tudi za slednje znaša zastaralni rok 10 let. Treba je namreč ločiti med takšnimi občasnimi terjatvami (ki ne predstavljajo prave judikatne terjatve), s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja, ter pravimi judikatnimi terjatvami iz naslova preživljanja. Pravo judikatno terjatev v konkretnem primeru predstavljajo preživninski obroki, ki so zapadli do konca glavne obravnave, to je 27. 10. 2010, na katere se nanaša materialnopravna pravnomočnost. Ker sodišča namreč odločajo glede na stanje na dan glavne obravnave, prave judikatne terjatve ne predstavljajo tudi terjatve vse do pravnomočnosti sodbe, kot to trdi upnica. Za prave judikatne terjatve velja daljši, to je 10-letni zastaralni rok iz 356. člena OZ, ki se nanaša tako na glavnico kot pripadke, ki so se do tega dne natekli. Za vse po tem dnegu (od 27. 10. 2010 dalje) zapadle preživninske obroke in njim pripadajoče zakonske zamudne obresti pa res velja krajši, 3-letni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ (v zvezi z drugim odstavkom 356. člena OZ). Tako tudi za preživninske obroke, zapadle v času po zaključku glavne obravnave pa do 19. 5. 2019 (upničine polnoletnosti), ki pa je v zvezi z določbo druge točke 358. člena OZ, začel teči naslednjega dne po dopolnitvi polnoletnosti preživninskega upravičenca, to je 20. 5. 2019 (prim. sklep VSL II Ip 307/2017). Povedano pomeni, da terjatev iz naslova preživljanja za čas od 6. 1. 2010 do 27. 10. 2010, tj. 10 zneskov preživnine v višini 2.300,00 EUR z obrestmi, ki jih upnica skladno z izvršilnim naslovom terja od 15. dne po pravnomočnosti, tj. od 5. 4. 2011, do vložitve predloga za izvršbo v tej zadevi, ni zastarala, saj od upničine polnoletnosti do vložitve predloga za izvršbo še ni preteklo 10 let. Napačna je torej ugoditev ugovoru za znesek 2.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 5. 4. 2011 do plačila.

8.Napačno je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tudi glede preživninskih obrokov, ki so zapadli po 28. 5. 2022. Starši so dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti, če se redno šolajo (183. člen Družinskega zakonika). Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti. Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija v skladu z določbami zakona, ki ureja višješolsko strokovno izobraževanje. Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Če študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kakor štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

9.Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je v sorodnih postopkih sicer res na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, vendar pa upnica upravičeno opozarja, da dolžnik v tej zadevi sploh ni ugovarjal, da je preživninsko upravičenje upnice prenehalo iz razloga, ker se ta po polnoletnosti več redno ne šola. Šele v takem primeru se navedeno trditveno in dokazno breme upnika v odgovoru na ugovor vzpostavi. Sicer pa mora v predlogu za izvršbo upnik zatrjevati obstoj izvršilnega naslova, pri čemer skladno s tretjim odstavkom 193. člena DZ center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov. Četrti in peti odstavek 193. člena nadalje določata, da če se upravičenec po 18. letu starosti v letu, v katerem se opravlja uskladitev preživnine, ne šola redno, centru za socialno delo ni treba pisno obvestiti upravičenca in zavezanca o uskladitvi preživnine. Upravičenec mora po 18. letu starosti centru za socialno delo v 30 dneh po pridobitvi statusa dijaka ali študenta predložiti potrdilo o vpisu ali ga obvestiti, kje se redno šola. Če upravičenec ne ravna v skladu s prejšnjim stavkom, center za socialno delo v tem letu ne uskladi preživnine. Iz navedenih določb izhaja, da uskladitev preživnine in izdaja pisnega obvestila o tem načeloma predpostavlja redno šolanje, tudi izpis revalorizacij preživnin pa predpostavlja izdajo vsakokratnih obvestil o revalorizaciji, zato je najprej dolžnik tisti, ki mora v izvršilnem postopku zatrjevati, da se upnik redno ne šola. Tega pa dolžnik, kot v pritožbi pravilno izpostavlja upnica, ni storil. Za preživninske obroke, zapadle po 28. 5. 2022, je sodišče prve stopnje tako napačno ugodilo ugovoru, ker poleg povedanega tudi niso zastarali.

10.V preostalem pa pritožba upnice ni utemeljena. Pravilno je sodišče prve stopnje namreč glede zneskov preživnine, ki so zapadli po 27. 10. 2010 in pred 28. 5. 2022 (tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo) ugotovilo, da so le-ti zastarali. V tem delu gre namreč za občasne terjatve, s katerimi se črpa sama sama pravica iz naslova terjatve preživljanja, za njih pa zastaralni rok, ki je pričel teči naslednji dan po upničini polnoletnosti 20. 5. 2019, znaša 3 leta (prvi odstavek 347. člena OZ). Navedeno pa pomeni, da so zastarale vse občasne terjatve iz naslova preživljanja, ki so zapadle do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje ugovoru v tem delu pravilno ugodilo. Na pravilnost odločitve v tem delu ne vpliva niti, da sodišče prve stopnje upnici ni vročilo sklepa o izvršbi I 2829/2017, s katerim je bila v korist Javnega štipendijskega, razvojnega invalidskega in preživninskega sklada RS dovoljena izvršba zaradi izterjave nadomestila preživnine za čas od 1. 10. 2014 do 31. 8. 2017, saj ne gre za nosilno dejansko stanje in nosilne razloge sodišča prve stopnje. Tudi brez navedenih ugotovitev bi odločitev sodišča prve stopnje namreč ostala enaka, zato izjava dolžnika glede navedenega postopka v ničemer ne bi mogla vplivati na odločitev oziroma pravilnost odločitve v tem delu. Očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

11.Delno utemeljeni pritožbi je višje sodišče zato delno ugodilo in sklep v I. točki izreka delno spremenilo tako, da se ugovor glede zneska preživnine 2.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2011 do plačila in glede preživnine za čas od 28. 5. 2022 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, in sklep v nespremenjenem delu I. točke izreka in tistem delu II. točke izreka, ki se nanaša na upnico, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o upničinih stroških ugovornega postopka je namreč pravilna, saj je upnica v ugovornem postopku uspela zgolj v manjšem delu izterjevane glavnice (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Upnica je s pritožbo sicer delno uspela, vendar le glede manjšega dela izterjevane terjatve, zato je višje sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 347, 347/1, 356, 358 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 193