Jedro

Ugovora, da dolžnik ni plačal, ker ni dobil plačano od svojega naročnika, sodišče ne more upoštevati kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Ugovorne trditve o upnikovi zamudi pri izpolnitvi naročila in kršitvi pogodbe so povsem nekonkretizirane in neizkazane, zato je dolžnikov ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ šteti za neutemeljen.

V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predvideno vročanje dolžnikovega ugovora upniku na odgovor, zato upnikovi stroški za odgovor niso bili potrebni za ta postopek.

Izrek

1) Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.

2) Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in ugovarjal, da obveznosti ni poravnal, ker tudi on ni dobil plačano od naročnika.

Luči za objekt X so bile dobavljene v 5 tednih in ne v roku 14 dni, kot je bilo dogovorjeno, poleg tega je upnik kršil pogodbo o medsebojnem sodelovanju in dobavljal svetila na Primorsko brez dolžnikove vednosti ter je dolžniku zaračunal razstavne artikle, za katere je bilo dogovorjeno, da se vrnejo.

Izvod pritožbe je bil na izrecno zahtevo vročen upniku, ki je nanj odgovoril, da ugovorne navedbe niso utemeljene, dolžnik pa tudi ni predložil nobenih dokazov. Neplačilo s strani tretjega se upnika ne tiče, luči so bile dobavljene v skladu s pogodbo. Priglaša stroške.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da dolžnikova pritožba zoper sklep o izvršbi ni utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega.

Pritožbeno sodišče omenjeno določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, dolžnik na začetku ugovora smiselno priznava obstoj upnikove terjatve. Upnik v tem postopku izterjuje terjatev, katere višina, obstoj in zapadlost so razvidni iz priloženih verodostojnih listin (21. in 23. čl. ZIZ), zato neplačilo s strani tretje osebe na razmerje med dolžnikom in upnikom ne vpliva.

Glede ugovornih trditev, da so bile luči za objekt X dobavljene prepozno, sodišče druge stopnje ugotavlja, da so dolžnikove navedbe premalo konkretne, da bi jih bilo mogoče šteti za utemeljene v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik za zatrjevano upnikovo zamudo sploh ne postavi specificiranih trditev, da bi mu zaradi zatrjevane upnikove zamude nastala škoda, niti ne prilaga nobenih dokazov. Prav tako dolžnik ne trdi ničesar konkretnega, kako naj bi upnik kršil pogodbo o poslovnem sodelovanju (kdaj, komu in koliko naj bi dobavil, kakšno škodo zaradi tega trpi dolžnik oz. zakaj zaradi tega ne bi bil dolžan plačati), niti ne prilaga nobenih dokazov za te trditve, začenši s samo pogodbo, na katero se sklicuje. Glede razstavnih artiklov sodišče prav tako ugotavlja, da dolžnik sploh ne trdi, da je omenjene artikle vrnil, zato ne vidi razloga, zakaj bi se dolžnik upiral njihovemu plačilu. Tudi tosmernih navedb dolžnik, kot vseh ostalih, ne podkrepi s predložitvijo nikakršnih dokazov, čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen.

Zato sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni obrazložil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo (ugovor) na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbe temelji na 1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predvideno vročanje dolžnikovega ugovora upniku na odgovor (prim. 62. čl. ZIZ), zato upnikovi stroški za odgovor niso bili potrebni za ta postopek.

Dolžnikov ugovor je bil upniku poslan na njegovo izrecno zahtevo (dopis z dne 6.4.1999, list. št. 9) in samo zaradi obvestila.