Jedro

Razlog, da je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, ni pravno upošteven razlog za prekinitev postopka. Zakonska določba drugega odstavka 208. člena ZPP je jasna. Sodišče mora po pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju nadaljevati pravdni postopek.

Tudi skladno s sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo, ki rešuje predhodno vprašanje, ni upoštevan razlog za prekinitev postopka. Zatrjevana vložitev predloga za dopustitev revizije zato ne predstavlja okoliščine, ki bi preprečevala nadaljevanje tega pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen po sklepu z dne 10. 9. 2018, nadaljuje z dnem 4. 10. 2023. 2. Zoper ta sklep vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podredno, izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek prekine do zaključka postopka o izrednem pravnem sredstvu. Navaja, da sta toženki A. A. in B. B. že pokojni. Predmet obravnavanja je ugotovitev, da spadajo v zapuščino premičnine in ne nepremičnine. Pravdni postopek II P 586/2018 je bil res pravnomočno končan s sodbo in sklepom naslovnega sodišča I Cp 1021/2023 z dne 4. 10. 2023. Vendar pa je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije. Pravnomočno je bilo odločeno, da je sporna notarska oporoka veljavna, to pa tožnica izpodbija z izrednim pravnim sredstvom. V primeru revizijskega uspeha bi nastala drugačna pravna situacija. Nadaljevanje postopka do odločitve vrhovnega sodišča ni smiselna in racionalna. Četudi bi tožnica v drugi pravdi uspela in dosegla neveljavnost oporoke, ne bi mogla več odpraviti pravnih in dejanskih posledic te pravde.

3. Toženci na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je po napotitvi zapuščinskega sodišča vložila tožbo, da se ugotovi, da spadajo v zapuščino po zapustniku C. C. še zapiski, dnevniki, beležnica, politični dnevniki, dokumentacija ter knjižnica zapustnika, ter da so toženci dolžni te premičnine vrniti v zapuščino. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 9. 2018 prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v zadevi II P 586/2018, ker je odločitev v tej zadevi odvisna tudi od predhodnega vprašanja veljavnosti notarske oporoke SV 185/04 z dne 23. 4. 2004. 6. Če sodišče prekine postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki 1. odstavka in v 2. odstavku 206. člena ZPP, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (2. odstavek 208. člena ZPP).

7. Pravdni postopek II P 586/2018 je bil (nesporno) pravnomočno končan, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno sklenilo, da se ta pravdni postopek nadaljuje.

8. Razlog, da je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, ni pravno upošteven razlog za prekinitev postopka. Zakonska določba 2. odstavka 208. člena ZPP je jasna. Sodišče mora po pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju nadaljevati pravdni postopek.

9. Tudi skladno s sodno prakso1 vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo, ki rešuje predhodno vprašanje, ni upoštevan razlog za prekinitev postopka. Zatrjevana vložitev predloga za dopustitev revizije zato ne predstavlja okoliščine, ki bi preprečevala nadaljevanje tega pravdnega postopka.

10. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da četudi bi tožnica v drugi pravdi uspela in dosegla neveljavnost oporoke, ne bi mogla več odpraviti pravnih in dejanskih posledic te pravde. Tožničin morebitni revizijski uspeh bi imel pravne posledice tudi za pravnomočno končan pravdni postopek II P 586/2018 in posledično to pravdo. V morebitnem drugem pravdnem postopku pa ponovno o veljavnosti oporoke ni več dovoljeno odločati, saj je bilo o tem že pravnomočno razsojeno (2. odstavek 319. člena ZPP).

11. Sodišče prve stopnje je res napačno navedlo, da teče postopek zaradi ugotovitve, da spadajo nepremičnine v zapuščino, namesto pravilno, da spadajo v zapuščino premičnine, vendar navedena napaka na pravilnost končne odločitve ni vplivala. Prav tako ne dejstvo, da naj bi bili 3. in 4. toženka že pokojni, saj imata v postopku pooblaščenca. Postopek se namreč prekine le, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca (1. točka 1. odstavka 205. člena ZPP).

12. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev s strani tožnice priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Prim. Sklep VSL I Cp 1816/2023 z dne 9. 11. 2023, sklep VSL II Cp 379/2023 z dne 26. 9. 2023, sklep VSL I Cp 277/2023 z dne 6. 9. 2023, sklep VSL I Cpg 314/2023 z dne 1. 8. 2023, sklep VSL I Cp 491/2022 z dne 23. 3. 2022.