Jedro

Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letu 2005 zmanjšane površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP šteti, da je tožnik prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP, kot se je zavezal, ter je zato posledično dolžan za leto 2004 prejeta sredstva vrniti. Pred odgovorom na to vprašanje je po presoji sodišča treba opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je zmanjšal površino, opravičljivi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v prvi točki izreka ugotovil, da je stranka A.A., KMG-MID št. …, predčasno prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov; da so bili stranki na podlagi odločbe št. … z dne 13. 12. 2004 izplačana sredstva za ukrepe, kot je prikazano v tabeli; v točki 3, da mora stranka v roku 30 dni od vročitve te odločbe vrniti sredstva v višini 1.400,57 EUR. V obrazložitvi navaja, da je 11. 5. 2004 A.A. podpisal vlogo, s katero se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal kmetijsko okoljske ukrepe in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). Vročena mu je bila odločba za leto 2004, s katero so mu bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva. Pozvan je bil za pojasnitev sprememb/prenehanja uveljavljanja zahtevkov za SKOP/OMD. Ugotovljeno je bilo, da je pred potekom petletnega obdobja prekinil izvajanje obveznosti, zaradi česar je dolžan sredstva, pridobljena za kmetijsko okoljske in OMD ukrepe v skladu s 4. odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“ poglavje „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“ poglavja 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 do 2006 (Uradni list RS, št. 116/2004, v nadaljevanju Program PRP) vrniti.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da je tožnik pred potekom petletnega obdobja prekinil izvajanje obveznosti, zaradi česar je dolžan sredstva, pridobljena za kmetijsko okoljske in OMD ukrepe, v skladu s 4. odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“ podpoglavja „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“ poglavje 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi Programa, vrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da si odločbo drugostopnega organa razlaga in razdeli na dve točki in sicer prva točka - zmanjšanje površin kot posledica grafičnih podlag; in druga točka - odjava parcele … v izmeri 2,26 ha iz programa integrirane pridelave. Glede prve točke navaja, da so prve prijave v integrirano pridelavo temeljile na zemljiškoknjižnih izpisih. Leta 2004 so bili lastniki kmetijskih zemljišč zavezani uskladiti zemljiškoknjižne izmere z grafičnimi podlagami (kmetijska svetovalna služba ob pomoči lastnika in najemnika zemljišča). Tako je prišlo do zmanjšanja na vseh parcelah zaradi izvzetja določenih poti in nabrežin. Navedeno izhaja iz grafičnega prikaza številka 1. Pri idealni parceli 1 ha si lahko predstavljamo parcelo 100 x 100 m. Minimalna obračalna pot pri zelo majhnem naklonu je od 6 do 7 m na eni in na drugi strani. V tem primeru zavzamajo obračalne poti od 12 do 14 arov, kar pomeni na ha 12 do 14 %. Razlaga grafičnega prikaza št. 2: Pri večjih naklonih je vožnja s traktorjem in priključki med vrstami v vinogradu še bolj nevarna in so te obračalne poti skoraj premajhne. Situacija v neugodnih razmerah je lahko sledeča: med zgornjo in spodnjo parcelo je nabrežna (primer …). To je upošteval pri uskladitvi z grafičnimi podlagami, pri katerih je sodelovala tudi svetovalna služba. Na teh tako usklajenih površinah uveljavlja subvencijska sredstva. Glede druge točke - odjava parcele … se je zgodila leta 2005. Na tej parceli je bil posejan vinograd med leti 1968 - 1971, torej je bil leta 2005 star od 34 do 37 let. Brez pozebe, ki ga je prizadela leta 1984 (minus 27 °C) in katastrofalne toče leta 1982, je že ta starost mejna za gospodarno izkoriščanje. Vinograd je obdeloval po kriterijih integrirane pridelave do avgusta 2004. Zaradi toče in neurij (od 19. 6. 2004 do 31. 8. 2004 ocenjena škoda 40 %) je prenehal obdelovati ta vinograd. Vlada RS je na podlagi 1. odstavka 36. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč 9. 9. 2004 sprejela program odprave posledic. Razlog za prenehanje obdelave vinograda so torej elementarne nesreče (toče in neurja), katerih v nobenem primeru ni mogel predvideti ob podpisu petletne pogodbe. Odločba drugostopnega organa ne navaja argumenta, zakaj je njegova pritožba neutemeljena. Kot kmet je zavezan k gospodarni rabi kmetijskega zemljišča in po vsem navedenem gospodarna raba v vinogradu ni bila več mogoča. Očitek, da bi moral ob podpisu pogodbe vedeti, kaj se bo zgodilo naslednje leto, je nerazumen in ne more imeti podlage v zakonu. V nadaljevanju drugostopne odločbe organ ugotavlja, da priznava obdelavo na zmanjšanih površinah po navodilih SKOP. Ministrstvo je z dopisom obvestil in natančno specificiral novo situacijo, zato nima kaj priznati. Iz vsega navedenega je nesporno, da se je obnašal gospodarno in razumno, razlogi za njegova dejanja so utemeljeni, zato naj sodišče prvostopno odločbo razveljavi in razsodi v njegovo korist. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letu 2005, glede na leto 2004, zmanjšane površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP (zmanjšanje presega 5%, kar je med strankami nesporno – 23. odstavek 13. člena Uredbe o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 do 2006 za leto 2005 – v nadaljevanju Uredba PRP 2005), šteti, da je tožnik prenehal izvajati pet letno obveznost izvajanja ukrepov SKOP, kot se je zavezal z obrazcem „D“ za leto 2004, ter je zato posledično dolžan sredstva, prejeta za leto 2004, vrniti (1. odstavek 54. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 – v nadaljevanju Uredba 2004).

Uvodoma pa se je pred odgovorom na zgoraj zastavljeno vprašanje potrebno opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je tožnik zmanjšal površino v letu 2005, opravičljivi in je zato organ tožnika neupravičeno zavezal k vrnitvi sredstev. Glede na vlogo tožnika v letu 2005, iz katere je razvidno zmanjšanje izvajanja ukrepov SKOP glede na leto 2004 (obrazec „D“), je organ tožnika pozval, da zmanjšanje pojasni. Z dopisom z dne 8. 11. 2006 je tožnik pojasnil, da se je površina zmanjšala zaradi opustitve parcel, na katerih so bili starejši vinogradi, ki jih zaradi naravnih nesreč pripravlja za obnovo, ter zaradi odštevanja dovoznih poti in obračalnih poti na podlagi grafičnih podlag. Pri navedenih razlogih kot opravičljivih vztraja tudi v tožbi in se sklicuje na Program PRP. Program PRP v 5. alinei rubrike „Trajanje obveznosti“ kot opravičen razlog za odstop od sodelovanja za ukrepe SKOP navaja naravne in elementarne nesreče in določa, da so odstopanja od petletne obveznosti med drugim dovoljena, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje ukrepa še niso bile znane oziroma v primeru višje sile, kot so smrt upravičenca; dolgotrajna opravilna nesposobnost upravičenca; razlastitev večjega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo pričakovati na dan oddaje zahtevka; naravne in elementarne nesreče, ki občutno vplivajo na kmetijske površine na kmetijskem gospodarstvu; uničenje gospodarskih poslopij zaradi nesreč; veterinarske prepovedi, neodvisne od upravičenca in kužne bolezni, ki ogrozijo del ali vse živali upravičenca. Kot naravno nesrečo tožnik navaja pozebo v letu 1984, toče v letu 1982 in neurja od 19. 6. 2004 do 31. 8. 2004. Razlogi glede na dikcijo določbe (da razlog za zmanjšanje ukrepa ob sklenitvi obveznosti še ni bil znan), ki so se dogodili pred oddajo vloge, torej niso relevantni (starost vinograda, pozeba v letu 1984, toča v letu 1982) v smislu presoje opravičljivosti. Toča in neurje od 19. 6. 2004 do 31. 8. 2004 pa se je dogodilo po oddaji vloge, zato bi jih tožnik kot razlog lahko uveljavljal, v kolikor bi zadostil zahtevi po obveščenosti prvostopnega organa o dogodku, ki naj bi predstavljal višjo silo in bi bil tak, da bi upravičeval opustitev ukrepov SKOP. Namreč Program PRP določa, da mora v primeru višje sile upravičenec Agencijo pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 20 delovnih dni od datuma nastanka primera višje sile oziroma od datuma, ko to lahko stori. Med strankami ni sporno, da tožnik dolžnosti po obveščenosti organa ni zadostil, zato se na določbe o opravičljivih razlogih po preteku roka v katerem mora biti organ obveščen (v pojasnilu z dne 8. 11. 2006, pritožbi zoper prvostopno odločbo in v tožbi) ne more več sklicevati, v smislu opravičljivega razloga.

Neopravičljiv in pravno neupošteven pa je tudi razlog zmanjšanja površin zaradi poti. Namreč 5. odstavek 4. člena Uredbe 2004 je že določal, da če je znotraj posamezne poljine ali enote rabe površina, ki ni v kmetijski rabi, jo je potrebno vrisati na kopijo katastrskega načrta in odšteti pri prijavi dejanske rabe (enako 1. odstavek 7. člena Uredbe 2005). Neupravičeno uveljavljanje površin, ki so bile v naravi pot v letu 2004, torej ne more biti opravičljiv razlog za pravilno uveljavljanje v letu 2005. Po 1. odstavku 54. člena Uredbe 2004 pa v primeru neupravičeno izplačanih zneskov (glede na navedeno je torej šteti zneske, izplačane tožniku v letu 2004, ker je v letu 2005 neupravičeno zmanjšal obseg površin, na katerih uresničuje ukrepe SKOP, za neupravičeno izplačane) nosilec kmetijskega gospodarstva dolžan vrniti izplačane zneske skupaj z zakonitimi obrestmi (enako 73. člen Uredbe 796/2004/ES).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 v nadaljevanju ZUS-1) ,ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen ter da sta odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.