Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 27. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 5867/2004 z dne 10. 2. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Tržič št. P-549/04 z dne 14. 7. 2004 se ne sprejme.
1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen v višini 110.000 SIT in stranska kazen sedmih kazenskih točk ter naloženo plačilo stroškov postopka. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev do učinkovitega pravnega varstva. Navaja, da sodišči v postopku o prekrških nista v celoti rešili pritožbe in se nista opredelili do navedb. S policijskim postopkom, v katerem je priznal storitev prekrška, naj bi mu bila kršeni pravici do zasebnosti in enakosti pred zakonom. V zvezi s kršitvijo pravice do poštenega sojenja navaja, da sodišče sodb ne bi smelo opreti zgolj na izjavo policista, temveč bi moralo izvesti še druge dokaze.
3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.
4.Odločitvi organov za postopek o prekrških ne moreta imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Izrečena denarna kazen v višini 110.000 SIT ter sedem kazenskih točk za pritožnika ne moreta imeti takšnega pomena, da bi upravičevali presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Ustavnemu sodišču ni bilo treba ponovno odločati o ustavnopravno relevantnih vidikih pritožbe, ker se je do njih že opredelilo ali pa so očitki pritožnika zgolj pavšalni, tako da jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
6.Ker od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in ker morebitna kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika ni imela pomembnejših posledic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer