Jedro

Za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti je krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.

Dolžnik zmotno meni, da bi lahko sodišče o izselitvi iz stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, odločilo šele ob njeni uspešni prodaji. Če se namreč v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, mu sodišče s sklepom o prodaji naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). To pravilo se po ustaljeni sodni praksi uporablja tudi v primeru, ko so v postopku osebnega stečaja vsi solastniki stanovanjske hiše, ki je poleg tega predmet skupne prodaje v stečajnih postopkih.

Takšen je tudi konkretni primer, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v izpodbijanem sklepu dolžniku naložilo izpraznitev in izročitev prodajane nepremičnine, v kateri živi. Okoliščin, da tam skupaj živi z družino in da so v nezavidljivem finančnem položaju, dolžnik ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep, temveč jih bo lahko uveljavljal v postopku izpraznitve v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se (dolžnikov) solastniški delež 1/3 nepremičnin z ID znakoma parcel 111 in 222 proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, pri čemer je izhodiščno ceno določilo v višini 25.886,33 EUR, varščino pa v višini 2.600,00 EUR; odločilo je tudi, da se premoženje prodaja skupaj s solastnikema stečajnih dolžnikov iz postopkov osebnih stečajev pred istim sodiščem St 001/2024 in St 000/2023, in še, da mora dolžnik v treh mesecih po prejemu tega sklepa skupaj s solastnikoma A. A. in B. A. izprazniti stavbe, ki se nahajajo na obravnavanih nepremičninah, in jih proste oseb in stvari izročiti upraviteljem C. C., D. D. in E. E. (p. d. 60).

2.Zoper navedeni sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dolžnik, ki višjemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in dolžnikom omogoči dostojno življenje vse do morebitne prodaje nepremičnin oziroma naj jim nudi ustrezen rok, da si najdejo ustrezno prebivališče. Stroškov ne priglaša.

3.Na pritožbo upnice je odgovorila upraviteljica, ki se zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik napačno pričakuje, da bo o pritožbi odločalo Višje sodišče v Mariboru. Za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti je namreč krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani (četrti odstavek 52. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6.Dolžnik zmotno meni, da bi lahko sodišče o izselitvi iz stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, odločilo šele ob njeni uspešni prodaji. Če se namreč v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, mu sodišče s sklepom o prodaji naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). To pravilo se po ustaljeni sodni praksi uporablja tudi v primeru, ko so v postopku osebnega stečaja vsi solastniki stanovanjske hiše, ki je poleg tega predmet skupne prodaje v stečajnih postopkih. Takšen je tudi konkretni primer. Poleg dolžnika F. A., nad katerim se vodi ta postopek osebnega stečaja (St 002/2024), sta solastnika obravnavanega premoženja še A. A. in B. A., nad katerima se pred sodiščem prve stopnje prav tako vodita postopka osebnega stečaja (St 000/2023 in St 001/2024, v katerih je bilo tudi že odločeno o skupni prodaji navedenih solastniških deležev).

7.Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je v izpodbijanem sklepu dolžniku naložilo izpraznitev in izročitev prodajane nepremičnine, v kateri živi. Neuspešne so tudi pritožbene navedbe, da tam skupaj z njim živita še žena in 19 letni sin ter da so vsi dolžniki v nezavidljivem finančnem položaju. Čeprav višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je znašel dolžnik s svojo družino, pojasnjuje, da teh okoliščin ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep, temveč jih bo lahko uveljavljal v postopku izpraznitve v izvršilnem postopku (četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP).

8.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Glej npr. sklepe VSL Cst 260/2024 z dne 13. 11. 2024, Cst 294/2022 z dne 18. 10. 2022, Cst 143/2022 z dne 10. 5. 2022, Cst 37/2022 z dne 9. 2. 2022 in mnoge druge.

2Sklep VSL Cst 168/2024 z dne 4. 7. 2024.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 52, 52/4, 395, 395/2, 395/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.