Jedro

Čeprav je prvostopenjsko sodišče izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravno odločilna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika lastnika nepremičnine parc.št. 751/2, gozd v izmeri 9199 m2, sedaj vpisane pri vl. št. 132 k.o. ..., kar je toženec dolžan priznati in tožnikoma izstaviti zemljiškoknjižno listino, s katero se bosta lahko tožnika, vsak do ½, vpisala kot lastnika pri navedeni nepremičnini, sicer bo pravnomočna sodba nadomestila to listino. Tožencu je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožnikov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišči dokazno nista ocenili izpovedb tožnikov, da sta posestvo odkupila od svojih staršev in se tako za neresnično izkaže njuno navajanje, da sta šele v zadnjem času izvedela, da je v zemljiški knjigi vpisan toženec. To dejstvo tudi izpodbija njuno dobo vero kot pogoj za priposestvovanje (kar naj bi izhajalo tudi iz kupoprodajne pogodbe, sklenjene med tožnikoma in starši). Sodišči sta se oprli le na dele izpovedb prič, nista pa izpovedb dokazno ocenili v celoti (npr. logarji niso znali pojasniti kje poteka meja med tožnikovim gozdom in spornim gozdom). Pritožbeno sodišče tudi ni dokazno pretehtalo izpovedbe G. U. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ker se je sklicevalo na Stvarnopravni zakonik (in ne na ZTLR), pritožbeno sodišče pa pravila ZTLR ni uporabilo v skladu z njimi, saj dejanskega stanja samo ni ugotavljalo, prvostopenjsko sodišče pa ga je ugotovilo glede na pravila SZ, ki pa v tem času še niso veljala. Sodišče je tudi zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, češ da se dobra vera predpostavlja. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po 4. odstavku 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur. list SFRJ, št. 6/80 do 4/91) pridobi dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, po preteku 20 let lastninsko pravico s priposestvovanjem. Po 2. odstavku 72. člena ZTLR je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Po 3. odstavku 72. člena ZTLR se domneva, da je posest dobroverna, kar pomeni, da mora nasprotnik dokazati nedobrovernost. Da je posest dobroverna, se torej domneva in je tožniku ni treba dokazovati(1).

7. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku z vpogledom in branjem listinske dokumentacije v spisu ter zaslišanjem strank in prič zaključilo (kar je prestalo pritožbeni preizkus), da je bila posest tožnikov na sporni parceli dobroverna. Vprašanje dobrovernosti posesti je materialnopravni zaključek, podlaga za tak zaključek pa so dejanske ugotovitve. Prav te posamezne dejanske ugotovitve toženec v reviziji izpodbija z navideznim uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka (da logarji niso znali natančno povedati o meji, da sodišče ni v celoti dokazno ocenilo izpovedbe G. U. ter izpovedb tožnikov), kar pa ni dovoljeno, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta obrazložili zakaj izpovedba priče G. U. končne dokazne ocene ne spremeni, pritožbeno sodišče pa je tudi odgovorilo na pritožbeno navedbo toženca o necelovitosti dokazne ocene pričevanja tožnikov ter o vprašanju poteka meje.

8. Čeprav je prvostopenjsko sodišče izpolnjenost pogojev presojalo po določbah Stvarnopravnega zakonika, je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravno odločilna dejstva ugotovljena (da imata tožnika skupaj s svojimi pravnimi predniki sporno parcelo v posesti že več kot 20 let ter da je njuna posest dobroverna) in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.

9. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo toženca na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): Tako tudi npr. sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 9/99, II Ips 225/99, II Ips 608/2005.