Jedro

Pri motenjskih sporih je pasivno legitimiran tisti, ki moti zadnjo posest tožnika (motilec) ali naročnik motenja. Med njima namreč obstaja zveza s samim aktom motenja. Zgolj prenos lastništva na nepremičnini, na kateri je motilec izvršil dejanje motenja, še ne pomeni, da je novi lastnik tudi pasivno legitimiran za motenje posesti oziroma da je pravni naslednik motilca. Novi lastnik namreč sam po sebi še ni tisti, ki je odvzel posest oziroma tisti, ki bi bil povezan z odvzemom posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo z dne 22.03.2018, dopolnjen dne 03.05.2018, upnika A. A. napram dolžniku (sedaj) B. B., da se upniku dovoli, da skladno z 228. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sam ali preko tretjih oseb, prehodno na svoje stroške, z obvezo dolžnika po povrnitvi vseh izkazanih stroškov upniku, odstrani kamenje in betonsko utrditev, ki leži na parc. št. 1 na poti na parc. št. 2, obe k.o. X, prav tako vse druge ovire, ki onemogočajo izvrševanje služnostne pravice vožnje in hoje; utrdi in ponovno razširi spodnji del poti oz. izvrši vsa dejanja, ki bodo vzpostavila prejšnje stanje in omogočila izvrševanje služnostne pravice vožnje in hoje in po potrebi za zagotovitev izpeljave izvršbe vključi sodnega izvršitelja.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka pravočasno pritožuje upnik. Meni, da izvršilnega postopka ne more usmeriti proti primarni dolžnici, saj bi se le ta lahko sklicevala na nezmožnost izvršitve zaradi izgube lastništva nad nepremičnino, na kateri je poseg potrebno izvesti. Zato smatra, da je izvršilni predlog vložen pravilno. Opozarja tudi na sodno prakso, da je pravno nasledstvo možno tudi glede predmeta izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Izpodbijana odločitev, da upnik ni na v zakonu predpisan način izkazal pravnega nasledstva novega dolžnika, je pravilna. V izvršilnem postopku je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov (načelo formalne legalitete) tako glede obveznosti, ki iz njega izhaja, kot tudi glede aktivne in pasivne legitimacije strank. Izjema od tega načela je glede strank določena v 24. členu ZIZ, ko se lahko izvršba dovoli tudi na predlog upnika, ki ni upnik iz izvršilnega naslova oziroma zoper dolžnika, ki ni dolžnik iz izvršilnega naslova, če upnik prehod terjatve oziroma obveznosti izkaže z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

6. V konkretnem primeru je upnik zoper dolžnika B. B. predlagal izvršbo, da lahko sam ali preko tretjih oseb na dolžnikove stroške odstrani kamenje in betonsko ureditev ter druge ovire, ki onemogočajo izvrševanje služnostne pravice vožnje in hoje, ki leži na parc. št. 1 na poti na parc. št. 2, obe k.o. X ter da utrdi in ponovno razširi spodnji del poti oziroma izvrši vsa dejanja, ki bodo vzpostavila prejšnje posestno stanje in omogočila izvrševanje služnostne pravice vožnje in hoje. Predlog za izvršbo je vložil na podlagi izvršilnega naslova, sklepa Okrajnega sodišča v Sevnici P 133/96 z dne 2. 4. 1999, kjer je bilo ugotovljeno, da je toženka C. C. motila tožnico D. D. v posesti služnostne pravice vožnje in hoje po poti preko toženkine parcele št. 3 k.o. X za potrebe dostopa do tožničine hiše na parc. št. 4. k.o. X. Toženki je bilo naloženo, da v roku osem dni odstrani kamenje in betonsko ureditev, ki leži na sredini poti na parc. št. 4 k.o. X in ponovno utrdi in razširi spodnji del poti na njeni parceli ter vzpostavi prejšnje stanje, da bo tožnica po tej poti nemoteno vozila oziroma izvrševala služnostno pravico vožnje in hoje. Pravno nasledstvo novega dolžnika je upnik izkazoval z zemljiškoknjižnim izpiskom za nepremičnino parcela št. 1. 7. Po izvršilnem naslovu je torej toženi stranki, C. C., naložena izpolnitev nedenarne obveznosti iz naslova motenja posesti. Pri sporih zaradi motenja posesti je obravnavanje omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, razpravljanje o pravici do posesti je izključeno. Motenje posesti tako ni nujno povezano s stvarnopravnimi upravičenji do posesti. Pri motenjskih sporih je pasivno legitimiran tisti, ki moti zadnjo posest tožnika (motilec) ali naročnik motenja. Med njima namreč obstaja zveza s samim aktom motenja. Zgolj prenos lastništva na nepremičnini, na kateri je motilec izvršil dejanje motenja, še ne pomeni, da je novi lastnik tudi pasivno legitimiran za motenje posesti oziroma da je pravni naslednik motilca1. Novi lastnik namreč sam po sebi še ni tisti, ki je odvzel posest oziroma tisti, ki bi bil povezan z odvzemom posesti. V konkretnem primeru upnik torej s podanimi navedbami in predloženim zemljiškoknjižnim izpiskom, ob pogojih iz 24. člena ZIZ, ni izkazal, da bi bil dolžnik kot novi lastnik parcele št. 1 k.o. X (pri čemer iz izreka izvršilnega naslova izhaja, da naj bi toženka C. C. motila tožnico D. D. v posesti služnostne pravice vožnje in hoje po poti preko toženkine parcele št. 3 k.o. X) takšen pravni naslednik prvotne motilke, zoper katerega bi bilo mogoče zahtevati odstranitev motilnega dejanja, ki izhaja iz izvršilnega naslova.

8. Neutemeljeno je tudi pritožnikovo sklicevanje na sodno prakso, po kateri je pravno nasledstvo v izvršilnem postopku mogoče tudi glede predmeta izvršbe. V teh primerih gre za povsem drugačne procesne situacije, in sicer gre za primere, ko že zakon (170. člen ZIZ, 142. člen Stvarnopravnega zakonika) določa, da je mogoče po zaznambi sklepa o izvršbi oziroma po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi izvršilni postopek nadaljevati tudi proti tistemu, ki kasneje pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe oziroma (pravni naslednik predmeta izvršbe).

9. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Po stališču A. Galiča v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 234, bi bilo možno o prevzemu pasivne legitimacije novega lastnika na strani motilca govoriti le pri t. i. emisijskih motilnih dejanjih, ki izhajajo iz zemljišča samega. Po stališču R. Vrenčurja v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, stran 196, pa je sicer mogoče vložiti posestno tožbo tudi zoper singularnega pravnega naslednika motilca oz. naročnika motenja, vendar le, če je ta vedel ali bi mogel vedeti za motenje svojega pravnega prednika.