Jedro

Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo tožene stranke, vloženo 28.3.2015, zoper sodbo P 1696/2012-I z dne 8.9.2014, za katero je ugotovilo, da je bila tožencu vročena 14.10.2014. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Ugotovitve sodišča, da je pritožbo vložil prepozno, ne graja. Tako kot v pritožbi zoper sodbo z identičnimi razlogi uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(1) ter kršitev ustavnih pravic iz 22. in 14. člena Ustave, češ da mu zaradi nepravilnega vabljenja na obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Če mu bi bilo vabilo pravilno vročeno, bi izostanek zanesljivo opravičil zaradi hudih zdravstvenih težav, povezanih z depresijo oziroma bipolarno motnjo. Uveljavlja še absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da so razlogi sodbe v nasprotju z dokazi, ker se ne spomni, da bi podpisal poroštveno izjavo, ki se izkazuje kot verodostojna listina v obravnavani zadevi. Predlaga razveljavitev sklepa in sodbe in vrnitev zadeve v prvotno stanje oziroma ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dejanska ugotovitev sodišča, da je toženec zamudil rok za vložitev pritožbe zoper sodbo, ki ga določa prvi odstavek 333. člena ZPP, je pravilna. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, sme stranka vložiti pritožbo v 15-tih dneh od vročitve prepisa sodbe. Sodišče je ugotovilo, da je bila sodba tožencu pravilno vročena 14.10.2014, in sicer z nadomestno vročitvijo preko sodne deske oziroma objave na spletni strani sodišča. Pred tem mu je bila poskušena tudi osebna vročitev na naslov, označen v tožbi oziroma v predlogu za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Pošiljka se je vrnila z oznako: „preseljen“. Stranka, ki med postopkom spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče odredi, da se vse nadaljnje vročitve v pravdi zanjo opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko (prvi in drugi odstavek 145. člena ZPP). Toženec je v postopku, še kot dolžnik, pravočasno podal ugovor zoper sklep o izvršbi. V njem je navedel kot svoj isti naslov, kot je bil označen v predlogu za izvršbo (...). V postopku so mu bila na ta naslov vročena nadaljnja sodna pisanja. V spisu ni podatkov o tem, da bi toženec sodišču poslal obvestilo o spremembi naslova. Vabilo za glavno obravnavo se je vrnilo sodišču nevročeno z oznako: „preseljen“. Sodišče mu je zato glede na določila člena 145 ZPP vabilo za glavno obravnavo in nato tudi sodbo vročalo preko sodne deske.

5. Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.

6. Toženec ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča, da mu je bila sodba pravilno vročena z nadomestno vročitvijo po drugem odstavku 145. člena ZPP dne 14.10.2014 in da je pritožbo vložil 28.3.2015. Kot pravilne jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, saj imajo oporo v povzetih podatkih spisa. Ob takih dejanskih ugotovitvah je odločitev o zavrženju pritožbe tudi pravno pravilna. Če je pritožba vložena prepozno – po preteku zakonskega roka zanjo, je ni mogoče vsebinsko obravnavati, in jo je treba zavreči (343. člen ZPP). To pa pomeni, da pritožbenemu sodišču tudi ni treba odgovarjati na vsebinske razloge, s katerimi skuša pritožnik znova izpodbijati sodbo, tako kot je navajal v prepozno vloženi pritožbi.

7. Ker je sklep pravilen in ni obremenjen z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, ga je bilo treba potrditi, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrniti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.