Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je kot samostojna podjetnica posameznica s toženo krajevno skupnostjo, ki je samoupravna lokalna skupnost, sklenila najemno pogodbo. Sporno pravno razmerje, tako pogodbeno kot nepogodbeno, je v zvezi z opravljanjem tožničine pridobitne dejavnosti. Zato gre v tej zadevi za gospodarski spor.
Revizija se zavrže. Tožnica mora povrniti toženi stranki 503,98 EUR stroškov revizijskega odgovora v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od 16. dne dalje tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji tožničina terjatev do tožene stranke v znesku 5.077,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2000, da obstoji v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke do tožnice v znesku 7.770 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 1999 dalje, nato obe terjatvi pobotalo v znesku 5.077,21 EUR in zato tožbeni zahtevek v navedeni višini z zahtevanimi obrestmi zavrnilo (izrek pod točko I). V presežku je tožbeni zahtevek za plačilo še 17.641,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2000 dalje zavrnilo (izrek pod točko II) ter odločilo o pravdnih stroških (izrek pod točko III).
2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo glede glavne stvari zavrnilo, pritožbo tožene stranke glede glavne stvari pa zavrglo. Pritožbama obeh pravdnih strank je ugodilo le v stroškovnem delu, odločitev v izreku pod točko III prvostopenjske sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To je takoj odločilo o pravdnih stroških.
3. Tožnica je proti zavrnilnemu delu drugostopenjske sodbe vložila najprej predlog za dopustitev revizije, za katerega je tudi sama (glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe) ugotovila, da ne izpolnjuje pogojev za tako vlogo. Kljub temu predloga ni umaknila, v okviru revizijskega roka pa je pravočasno vložila tudi revizijo. Revizijsko sodišče je obe tožničini vlogi obravnavalo skupaj kot eno revizijo. Tožnica v reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se ob ugoditvi njeni pritožbi tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.
4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo smiselno predlaga njeno zavrženje, med drugim iz razloga, ker gre za gospodarski spor, predlaga pa tudi zavrnitev revizije.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Pravila o gospodarskih sporih se po 2. točki prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uporabljajo tudi v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, ter v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz 1. točke istega člena, torej gospodarskimi družbami, zavodi, zadrugami, državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Uporaba pravil v gospodarskih sporih terja tudi upoštevanje revizijskega praga za dovoljenost revizije v gospodarskem sporu, ki je po besedilu 490. člena ZPP, veljavnem v času izdaje prvostopenjske sodbe, znašal 20.864,63 EUR (prej 5,000.000 SIT).
7. Iz trditvene podlage obeh strank in ugotovitev prvostopenjske sodbe izhaja, da je tožnica kot samostojna podjetnica posameznica s toženo krajevno skupnostjo sklenila najemno pogodbo za poslovni prostor za opravljanje svoje pridobitne dejavnosti, vendar je od te pogodbe odstopila pred potekom dogovorjene dobe. Vtoževani znesek predstavlja njena vlaganja v obnovo in opremo poslovnega prostora, pri čemer je tožnica sama že odštela določen znesek zaradi neplačane najemnine in računov za elektriko. V pobot ugovarjani znesek pa se nanaša na večji tožničin dolg iz naslova neplačane najemnine, delno pa tudi tako imenovane uporabnine za tisti del poslovnega prostora, za katerega naj bi pogodbeni stranki naknadno sklenili aneks, pa ga nista, tožnica pa je tudi ta del uporabljala.
8. Povzeta trditvena in ugotovljena podlaga izkazuje obstoj tako subjektivnega kot tudi objektivnega elementa za opredelitev gospodarskega spora iz 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožnica je bila v času sklenitve in prenehanja najemne pogodbe samostojna podjetnica posameznica. Ali je bila to tudi v času vložitve tožbe, ni pomembno, saj morebitni izbris iz registra ne more spremeniti pravne narave spora.(1) Toženka je krajevna skupnost, to je oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.(2) Je namreč sestavni del občine, torej samoupravne lokalne skupnosti, ki po Zakonu o lokalni samoupravi tudi opravlja lokalne zadeve. Med njima nastalo pravno razmerje je v zvezi z opravljanjem tožničine pridobitne dejavnosti. Pojem pravno razmerje zajema tako pogodbeno kot nepogodbeno pravno razmerje, zato ne moti okoliščina, da del tožbenega zahtevka temelji tudi na nedogovorjenih vlaganjih oziroma del pobotnega ugovora na tako imenovani uporabnini.(3)
9. Revizijsko sporni znesek je le 17.641,11 EUR (izrek pod točko III prvostopenjske sodbe). K njemu ni mogoče prišteti vrednostni pobotnega ugovora, niti v pobotanem niti v presežnem nepobotanem delu. Pobotni ugovor tudi glede vprašanja dovoljenosti revizije deli procesno usodo tožbenega zahtevka.(4) Ker zavrnjeni del tožbenega zahtevka ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP, revizija ni dovoljena.
10. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožničino nedovoljeno revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški, o stroških revizijskega odgovora pa je odločilo na podlagi določb prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in določb Odvetniške tarife.
Op. št. (1): II Ips 208/2004, II Ips 965/2006, II Ips 94/2009, III R 39/2009. Op. št. (2): II Ips 469/98. Op. št. (3): III Ips 115/2001. Op. št. (4): III Ips 128/2001.